POPLAVE, POPLAVE....

     Na Bistriškem se ne moremo pohvaliti z naravnimi jezeri. Obstajajo sicer vaški kali,vendar so premajhni, da bi jim rekli jezero. Na potoku Mola sta dve veliki akumulaciji, ki pa nista del narave. Včasih pa nam ta nakloni tudi prava jezera. To se zgodi sila poredko, a se le.

     Obilno novembrsko deževje v letu 2000 je namočilo vso Evropo in povzročilo veliko problemov in celo katastrof. Pri nas smo jo odnesli poceni. Večjih nevšečnosti, razen nekaj poplavljenih kleti in razdrtih poti, ni bilo. Zato pa se je izpod Snežnika ulila voda iz vsake razpoke. Delovali so izviri, ki se jih nihče več ne spominja. Da so nekoč bili, so kazale le njihove že davno suhe struge. Nekateri so ustvarili čudovite slapove, ob katerih bi si človek želel, da bi bilo vedno tako. Največje presenečenje pa so doživele vasi na kraški Pivški planoti. Vas Bač so dobesedno preplavili izviri. To ni bila poplava, pri kateri umazane vode prestopijo bregove. Bistra studenčnica je izvirala od vsepovsod. Vsaka niže ležeča hiša je dobila v kleti ali pritličju svoj izvir, iz katerega je voda veselo žuborela v dolino pod vasjo, kjer je nastalo veliko jezero. Nekoč so očitno vedeli za takšne poplave, saj ni zalilo nobeno od starejših stavb. V novih, hitrih časih pa smo kar zanemarili izkušnje prednikov. 

      Izvir Pivke se je premaknil vse do vasi Koritnice. Tudi to ni nič novega , saj je v Jožefinskem katastru pred 150 leti, vrisan celo više. Pivka je že na začetku svoje poti pokazala svoj kraški značaj in že pred Bačem poniknila. Spet se je prikazala na stalnem izviru pod Zagorjem, le da ni izvirala, ampak je dobesedno špricala iz tal. Enemu izviru pa je dodala še nekaj rezervnih.

Presenečeni so bili tudi v Šembijah. Mlajši so se gotovo spraševali,odkod kraški dolini pod vasjo ime Jezero. Težko si je zamisliti jezero, v kamniti, skoraj rešetasti pokrajini. Pa je to mogoče le, da sta tokrat nastala kar dva. Izpod hriba Milanka je sredi travnika začela bruhati voda in kmalu napolnila prvo, večjo dolino. Del vode je zagotovo poniknil, vendar je bil pritok tolikšen, da je voda po kakšnih 100 metrih potoka in manjšim slapu zalila sosednjo dolino. Tu je narasla na 9 metrov in izginjala v podzemlje. Ob pogovoru z domačini, sem izvedel, da je bil leta 1908 voda v jezeru celo višja.Sam sem doživel jezera v vsej lepoti. Tisti ponedeljek je bil eden redkih lepih dni v novembru. Nebo brez oblačka, vidljivost pa enkratna. Z roba Milanke se je lepo videlo poplavljena polja okrog Knežaka, preko Pivške planote in Trnovskega gozda pa se je v daljavi svetil Triglav. Pogled proti Šembijam na pusto, jesensko pokrajino pa je jemal dih. Sredi nje se je modrina neba ujela v jezersko gladino in bleščali sta kot bisera. Predstave v naravi so minljive in neponovljive. Naslednji dan je bil siv in pogled na jezeri prav tak.Ob teh redkih pojavih so nastale razne teorije o izvoru takšnih količin vode. Nekateri prisegajo na povezavo s Cerkniškem jezerom, kar ne bo držalo, saj to leži kar 40 metrov niže od Šembiskih. Očitno ima Snežnik dovolj moči, da izlije toliko vode.
   
Veliko ljudi si je ogledalo te posebnosti. Kdor je zamudil mu je lahko žal, saj ni nujno da bo imel še priložnost. Tokratne poplave lahko upravičeno imenujemo stoletne vode. Tako redke so, da se jih posameznik ne spominja. Ohranjajo pa se v kolektivnem spominu, v krajinskih imenih in z gradnjo hiš na varnem pred poplavami. Naša pozabljivost pa se nam včasih maščuje in nas opomni na izkušnje prednikov, ki jih ne upoštevamo.

Vsem zamudnikom ostaja v tolažbo Sušec,eden najlepših slapov kar jih poznam. Ta pokaže svojo minljivo lepoto tudi ob manjših padavinah od tokratnih.

Rihard Baša


VSA POTEPANJA              

copyright © 2000-2002,ILBIS.COM bistrc on-line!vse pravice pridržane