ŠTEVILKA 10

 VARSTVA NARAVE NE MORE BITI BREZ LOKALNEGA PREBIVALSTVA

  
V septembru je Kabelska televizija Loška dolina gostila državnega podsekretarja v Ministrstvu za okolje in prostor Mladena Berginca, ki nastajanje naravnih parkov spremlja že vrsto let, hkrati pa je tudi eden izmed snovalcev Regijskega parka Snežnik. Pogovor je bil kar zanimiv, tako da smo pripravili povzetek tudi za bilten. Ob tem se zahvaljujemo KTV Loška Dolina, ki nam je prijazno posredovala posnetek in nam omogočila povzetek intervjuja.

Andreja Buh: Kako daleč je procedura za ustanovitev parka?
Mladen Berginc: Precej daleč je že. Lansko leto smo z vsemi občinami naredili natančen, tedenski terminski načrt, ki se ga moramo držati vsi soudeleženi, da bi znali slediti vsem korakom, ki so nujni za izpeljavo projekta. Projekt je namreč zelo zahteven, saj tudi zakonsko za nas predstavlja neko noviteto. Zdaj smo nekje na sredini poti in opravljamo finalizacijo osnutka, v kar bomo skušali pritegniti tudi občine. Od tu bomo šli na usklajevanje z Vlado, kar upam, da se bo zgodilo še letos. Vlada bo odločila, ali je osnutek dovolj trden dokument, o katerem bo potem začela teči javna razprava.

Andreja Buh: In v tistem trenutku, ko bo uredba dovolj daleč, bomo seveda tudi prebivalci obveščeni, kje in kako lahko damo svoje pripombe?
Mladen Berginc: Javno razpravo bomo poskušali izpeljati čim širše. Razmišljamo celo o potujočih avtobusih, ki bi omogočali, da bi ljudje dobili obvestila, da bi ljudi čim bolje informirali o predlaganih rešitvah.

Andreja Buh: Glede na dejstvo, da bo Loška dolina v celoti zajeta v park, ali imamo kaj prednosti pri izbiri sedeža? Ali je v bodočem parku mišljena ena uprava, ali se bo drobilo z informacijskimi pisarnami?
Mladen Berginc: Ta trenutek ne vemo, kje bo sedež parka. Seveda pa je v tem prostoru izjemno pomembna organizacija informacijskih centrov, ki jih bo seveda več.

Andreja Buh: Ali je mogoče v uredbi opredeljeno, kaj se zahteva od kraja, kjer bo sedež uprave ?
Mladen Berginc: Ne, v uredbi ne bo zapisanih posebnih rešitev, razen tega, da vlada ustanovi upravo. V statutarnih in drugih pravnih aktih parka bo opredeljeno, kje bo uprava točno stala in kakšne so pri tem operativne pravne rešitve.

Andreja Buh: Kaj je tisto, kar bo najbolj zaščiteno ?
Mladen Berginc: Znotraj meja parka imamo dve večji območji. V prvo cono spadajo travniki, travniške površine in mokrišča, v drugo pa gozdovi. Ti dve coni sta opredeljeni z zelo splošnima režimoma, znotraj teh območij pa bodo ožja zavarovana območja. Sem spada na primer Rakov Škocjan, v območju Cerkniškega jezera bodo štirje naravni rezervati, pri območjih gozdov dvigujemo že obstoječe gozdne rezervate na stopnjo naravnih rezervatov. To pomeni zelo ozka območja. V bistvu bomo povzeli že obstoječo situacijo na neko notranjo sanacijo.

Andreja Buh: Torej, tisto najožje zaščiteno območje je območje, ki je že danes zaščiteno. Kaj pa ostale zaščite, ki sledijo?
Mladen Berginc: No, to pa zadeva ti veliki območji, ki bosta dobili nek režim. Gre za zelo "grobe" režime, ki v bistvu preprečujejo vdor tistih aktivnosti, rabe prostora, v to območje, ki so na nek način skregane z logiko ohranjanja tega prostora. Na primer: mi bomo imeli prepovedano letališče, nuklearne odpadke, potem je tu problematika uporabe motornih čolnov, uporaba vozil izven voznega območja.

Andreja Buh: Park je torej mišljen v dobrobit domačinov in absolutno ne moremo reči, da bi se v parku dogajalo kaj, s čimer se domačini ne bi strinjali in kar domačinom ne bi bilo v prid?
Mladen Berginc: V splošnem je interes države, ki hoče s tem parkom zavarovati tako območje, dvojen in zelo enostaven. Prvi interes je ohranjati prostor nastajajočega Regijskega parka Snežnik, ker je pomemben z nacionalnega vidika; na drugi strani pa je seveda tudi skrb za ljudi na tem prostoru. Varstva narave ne more biti brez lokalnega prebivalstva. Prazen prostor ne rabi varovanja, ker se varuje sam po sebi.

Andreja Buh: Katere prednosti so tiste, ki so za našo dolino najatraktivnejše?
Mladen Berginc: Vlada je letos sprejela kmetijsko-okoljske programe. Gre za zelo pomembno politiko na področju subvencioniranja kmetijstva v takih področjih, kot je ta prostor. Temu kmetovanju je vlada namenila določena sredstva, ki se bodo z leti razvijala v vedno večje zneske, saj za temi programi stoji tudi evropska politika. Politika Ministrstva za okolje in prostor je tudi, da se skozi regionalno politiko umestijo parki kot določena prioriteta pri financiranju regionalne politike.

Andreja Buh: Park je namenjen tudi turizmu. Ali obstajajo možnosti, da bi bili domačini, ki bi hoteli organizirati turistično dejavnost, financirani s strani države?
Mladen Berginc: Nekaj izkušenj imamo že iz Triglavskega narodnega parka. Tam se je sredi 90. let vlagalo v turistične kapacitete, predvsem v apartmajsko ponudbo, ki jo je država skozi regionalni razvoj podpirala zaradi statusa te doline v zavarovanem območju. Naslednja možnost je vezana na mednarodne projekte in programe, ki so zelo različni ter se tukaj odpirajo predvsem na mejo s Hrvaško.

Andreja Buh: Vprašanje gledalca. Kaj se bo zgodilo z lovom in lovstvom, ko bo park zaživel?
Mladen Berginc: Z lovom se ne bo zgodilo popolnoma nič, kar že danes tukaj ne obstaja. Lovsko načrtovanje bo takšno kot je, lov se bo odvijal v lovskih družinah tako, kot se odvija danes.

Špela Polak