ŠTEVILKA 10

 DRUGI PARKI V SLOVENIJI: LOGARSKA DOLINA

  
Tokrat smo obiskali Logarsko dolino, ki je zagotovo najbolj uspešen slovenski krajinski park. Predstavil nam jo je Avgust Lenar, direktor Logarske Doline d.o.o.

Krajinski park Logarska dolina je bil ustanovljen z občinskim odlokom leta 1987. Žal je turistična dejavnost konec 80. let močno nazadovala, saj niso imeli sodobnih namestitvenih kapacitet, izletniški turizem pa je uničeval naravo in kmetijske površine. Zato so leta 1992 ustanovili družbo Logarska Dolina d.o.o. Podjetje združuje 16 enakopravnih družbenikov. Poleg domačinov so člani tudi podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom in Turistično društvo Solčava. Še istega leta jim je občina s koncesijsko pogodbo zaupala upravljanje s krajinskim parkom in nadzor, ki ga izvajajo uslužbenci podjetja.

V prvih letih delovanja so največ pozornosti namenili ohranitvi in ureditvi krajinskega parka Logarska dolina. Tako so organizirali sistem zbiranja in odvoza odpadkov, zgradili čistilno napravo, vzpostavili informacijsko pisarno, uredili 14 kilometrov dolgo rekreacijsko progo ter naravoslovno-etnografsko Pot po Logarski dolini in izdali vodič zanjo, uredili planšarijo, kjer ponujajo domače jedi in še marsikaj bi lahko našteli. 

Od kje jim denar za vse to? Najpomembnejši vir financiranja je vstopnina, ki jo v poletni turistični sezoni zaračunajo lastnikom motornih vozil ob vstopu v dolino, vključuje pa tudi parkirnino, brezplačne oglede vseh objektov naravne in kulturne dediščine in uporabo rekreacijskih prog. Letos je vstopnina znašala 800 SIT za osebni avto ter 3000 SIT za avtobus. Ta prispevek mnogi obiskovalci kritizirajo, vendar obisk ni majhen: lani je na primer prispevek plačalo več kot 18.000 lastnikov avtomobilov, več kot 400 avtobusov, več kot 200 kombijev in več kot 300 motornih koles.

Pridobivajo tudi sponzorska sredstva; glavni sponzor je Zavarovalnica Triglav, sponzorsko pogodbo pa imajo tudi z Novo Ljubljansko banko. Lastna sredstva vlagajo tudi člani družbe, finančni vir pa so še storitve zunanjim naročnikom, produkcija in trženje turističnih proizvodov. 

Za izvajanje razvojnih programov se javljajo na državne in druge razpise. Tako so sofinancirali program predelave in prodaje domačih proizvodov Solčavskega (CRPOV, Agencija RS za okolje), projekt daljinskega ogrevanja z lesno biomaso (PHARE), krožno pot, ki bo povezovala Železno Kaplo na Avstrijskem Koroškem, Jezersko in Logarsko dolino (Interreg). 

Letos so dokončali Program trajnostnega razvoja Logarske doline, sedaj pa postopoma umirjajo izletniški motorni promet (s pomočjo programa PHARE ter Ministrstva za okolje in prostor). Brezplačna parkirišča so že uredili in od tu lahko obiskovalci pot nadaljujejo peš ali s kolesom, pozimi pa tečejo na smučeh. V naslednjih letih bodo zagotovili tudi alternativne oblike prevoza.

Marsikdo se vpraša, ali je tak model mogoče prenesti tudi v druge parke po Sloveniji. V celoti ne, saj je Logarska dolina že zaradi naravnih razmer in posebnosti zgodovinskega razvoja nekaj posebnega. Zagotovo pa za podjetnost, ustvarjalnost in jasne razvojne vizije najdemo mesto tudi drugod. In izkušnje iz Logarske doline nam lahko koristijo tudi pri našem parku Snežnik. 

Breda Ogorelec