ŠTEVILKA 11

        RAZISKOVALCI NA DELU

  
Na območju nastajajočega Regijskega parka Snežnik poteka ali pa se je pred kratkim zaključilo več raziskav. Njihovi izsledki so zanimivi tudi za občine, šole in druge organizacije ter za študente, zato smo pripravili pregled nalog in institucij, ki jih izvajajo.

Rudisti Slovenije
Z raziskavami bodo pridobljeni pomembni podatki za razumevanje evolucije Dinarske karbonatne plošče v kredi, dopolnjen pa bo tudi seznam rudistnih vrst Slovenije. Rudistne fosilne školjke na območju Regijskega parka Snežnik je treba zaradi odlične ohranjenosti, najdb novih vrst in načinov pojavljanja (biostrome in bioherme) obravnavati kot pomembno geološko dediščino. (1998 - 2001)
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, in Slovenska akademija znanosti, Novi trg 3, 1000 Ljubljana (kontaktni osebi: dr. Bogdan Jurkovšek, tel. 01 1367 598, in dr. Tea Kolar-Jurkovšek, tel. 01 1367 598, tea.kolar@geo-zs.si). 

Varstvo kraškega okolja na primeru Cerkniškega jezera
Magistrsko delo obravnava aktualno stanje stoječih in tekočih voda v poseljeni kraški pokrajini Cerkniškega jezera s hidrološkim zaledjem in želi ovrednotiti, kakšne so samočistilne sposobnosti, katere vrste obremenjevanja so prisotne ter kako bi zavarovali te vode pred nadaljnjim onesnaževanjem. (2000)
Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana (kontaktna oseba: mag. Aleš A. Smrekar, 01 200 27 27, ales.smrekar@uni-lj.si). 

Inventarizacija favne, flore in vegetacije Pivških jezer
Dosedanje poznavanje prisotnosti in razširjenosti izbranih rastlinskih in živalskih skupin oziroma združb na območju Pivških jezer je bilo zelo pičlo. V sklopu enoletnih sistematičnih raziskav naj bi to pomanjkljivost odpravili. Poseben poudarek je bil na identifikaciji redkih in ogroženih vrst oz. združb. (2000)

Monitoring kakovosti vode na Cerkniškem jezeru (makrofiti, zoobentos, plankton)
Večkrat na leto se odvzamejo biološki vzorci za kvantitativne in kvalitativne analize na petih točkah na Cerkniškem jezeru. Z ugotavljanjem vrstne sestave in pogostnosti posameznih rastlinskih in živalskih vrst v vodi preučujemo letne cikluse na izbranih točkah ter kakovost vode, iz podatkov večletnih raziskav pa tudi trende sprememb v okolju. (1996-)

Spremljanje sestave in dinamike sestojev trsa na Cerkniškem jezeru
Ugotavljamo vplive spremenljivega vodnega režima (poplave, suša) na njegovo vitalnost in zmožnost razširjanja. Program se izvaja v sklopu raziskav, ki naj bi odgovorile, kakšne so oziroma bodo posledice globalnega spreminjanja okolja, zlasti klime. (1999 - 2003)
Nacionalni Inštitut za biologijo - Oddelek za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov, Večna pot 111, 1000 Ljubljana (kontaktna oseba doc. dr. Anton Brancelj, tel.: 01 423 33 88, anton.brancelj@uni-lj.si). 

Floristične, favnistične in vegetacijske raziskave Slovenije in sosednjih območij
Opravljene so floristične in vegetacijske raziskave snežniškega pogorja (mraziščne vrtače, nekatere oblike termofilnih travišč, naskalna vegetacija, mahovna flora in vegetacija) ter favnistične raziskave (jamska favna). (1996-2001)
Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 5, Ljubljana (kontaktna oseba: mag. Boštjan Surina, tel.: 01 470 6327, bostjan@zrc-sazu.si).

Stalagmite (Sustainable Management of Groundwater in Karstic Environments)
Cilj projekta je postavitev metodologije in orodja za pomoč pri načrtovanju trajnostnega gospodarjenja z vodami na krasu. Trenutno stanje upravljanja in obstoječo tehnologijo bomo nadgradili z inovativnim hidrološkim modeliranjem in ekonomskimi analizami ter vse skupaj povezali v orodje za pomoč pri odločanju. Za študijski poligon v Sloveniji smo izbrali celotno zaledje izvirov Vipave. (1998 - 2001)
Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Postojna in drugi (kontaktna oseba: mag. Metka Petrič, petric@zrc-sazu.si, www.tarnium.fr/stalagmite).

Podatke smo zbrali z dopisom, ki smo ga poslali na 26 slovenskih raziskovalnih in strokovnih institucij. 

Breda Ogorelec,
Agencija RS za okolje