ŠTEVILKA 11

        VOLK V VASEH POD NANOSOM

  
V osmem biltenu smo objavili prispevek z naslovom "Volk v vaseh pod Nanosom". Odzivi na prispevek so bili različni, dobili pa smo nekaj predlogov in praktičnih nasvetov za vzrejo ovc v okolju, kjer živita volk in medved. 

Govorili smo s kmetom, ki se že nekaj let ukvarja z rejo ovc, in ga povprašali, kakšne so njegove izkušnje z volkom. Potrdil je, da so mu čredo že večkrat napadli volkovi, vendar meni, da so za napade volkov delno krivi sami ljudje, saj ovc ne zaščitijo primerno, ali pa imajo v bližini vasi divja odlagališča klavnih odpadkov, krmišča ali mrhovišča, ki jih zalagajo lovci, s tem pa privabijo zveri. Zveri so se na začetku prehranjevale z odpadki, zaradi prepovedi črnih odlagališč in njihove odstranitve pa še vedno iščejo hrano v bližini vasi. S tem se približajo pašnikom, kjer nato napadajo drobnico. Zato je mnenja, da bi morali vsa preostala odlagališča, krmišča in mrhovišča odstraniti ali premakniti na primerno mesto odmaknjeno od vasi. Kljub temu da je bila njegova čreda ovc že večkrat napadena, je zaščitnik zveri. Pravi, da zveri ne napadajo zlonamerno, ampak zaradi nagona in prehranjevalne verige. Ne strinja se z odstrelom zveri vse vprek, ampak tam kjer se škoda ponavlja ali so ogroženi otroci, ki nimajo prevozov v šolo in domov. Pravi, da se večinoma ne odstrelijo le tiste živali, ki so se navadile na lov v ogradah, temveč tudi tiste, ki nimajo nič pri tem. 

Z našim prispevkom v osmem biltenu se ne strinja popolnoma, saj meni, da aktivni ukrepi zaščite, ki smo jih navedli (ograje, ovčarski psi, stalen pastirski nadzor in ograje), niso realni za slovenske razmere. Po njegovem mnenju so ti ukrepi relativno dragi in se v primeru majhnih čred (do 100 glav) ne izplačajo. Predlaga pa postavitev električnih mrež na pašnikih, ki bi ograjevale samo manjše dele, le-te pa bi lahko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano delno subvencioniralo. Kmetom bi lahko pomagali tudi s svetovanjem in novimi idejami o zaščiti drobnice. Gospod je še dodal, da so zadovoljni z odškodninami in da so mogoče celo nekoliko previsoke, da pa bi lahko dodatno uvedli nekakšno izmenično izplačevanje nastale škode - prvič s postavitvijo električne mreže, če se škoda ponovi, pa z odškodninami. O ustanovitvi Regijskega parka Snežnik pa misli, da je to največje darilo našim zanamcem. 

V eni od prihodnjih številk bo o različnih možnostih za zaščito drobnice pred volkom spregovoril vrhunski slovenski strokovnjak, profesor dr. Miha Adamič.

Ula Spindler