Tokrat predstavljamo nekatera vprašanja in pripombe občinskih svetnikov, ki se nanašajo na režime v uredbi. Odgovarjamo na tista vprašanja, v katerih je bila uredba napačno razumljena. Opazimo lahko, da domačini marsikdaj pričakujejo strožje režime, kot pa so zapisani v osnutku predpisa.
Na začetku naj še enkrat povemo, da smo pri pisanju uredbe posebej pazili na dvoje. Prvič, da bi domačini v naseljih lahko gradili tako kot doslej, brez dodatnih omejitev. Zato zaradi parka tistim, ki bodo gradili v ureditvenih območjih naselij (to so območja, ki so v občinskih prostorskih planih namenjena gradnji in širitvi naselij), ne bo potrebno nobeno dodatno dovoljenje ali soglasje. Soglasje bo potrebno le, če bo investitor z gradnjo posegal v naravno vrednoto – to pa so v naseljih večinoma le vaške lipe ali druga vaška drevesa.
Drugič, kmetje bodo lahko povsod kmetovali tako, kot kmetujejo že sedaj. Nobena od prepovedi ne zahteva, da bi kmetje spremenili sedanji način obdelave. Cilj ustanovitve parka namreč ni omejevati kmetijstvo – nasprotno, želimo, da bi se sedanje vse hitrejše opuščanje obdelovanja vsaj nekoliko zaustavilo. Prav kmetje so namreč tisti, ki ohranjajo suhe kraške travnike in vlažne travnike – brez njihovega dela bo zaraščanje še hitreje napredovalo, česar pa si ne želimo.
Šivilja bo hotela odpreti obrt in bo obupala, preden bo zbrala vse papirje.
Strah je odveč. Z uredbo nismo tistim, ki želijo odpreti obrt, naložili nobenega dodatnega soglasja. Zaradi parka torej šivilja ne bo imela nobenih dodatnih omejitev.
Kmetijstvo: zahtevana je tradicionalna obdelava, novejšega znanja in tehnologije ne bomo smeli uporabljati.
Nikjer v uredbi ni tradicionalna obdelava zahtevana oziroma predpisana. V enem od členov piše, da bo podpirana. Ena od takih podpor že obstaja: to so kmetijsko-okoljski programi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kmetovanje na tradicionalen način pomeni, da se kmetuje v skladu s krajevno tradicijo. Krajevna tradicija je namreč živinoreja in ne na primer plantaže topolov. Taka usmeritev pa ne pomeni, da ni dovoljeno gnojenje, uporaba kmetijske mehanizacije, novejšega znanja. Podpirana bo krajevna tradicija (tj. dosedanje pretežno ekstenzivno kmetovanje).
Glede novejših tehnologij v kmetijstvu pa je v uredbi le ena prepoved, in sicer prepoved sproščanja gensko spremenjenih organizmov (npr. gensko spremenjene soje ali koruze).
Prepovedano je čebelarjenje.
Čebelarjenje je dovoljeno in z ničemer omejeno. To, da ni omenjeno v uredbi, ne pomeni, da je prepovedano; nasprotno - pomeni, da zanj ne veljajo nobene omejitve. Velja pravilo: vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno. Torej je dovoljeno vse tisto, kar ni zapisano v uredbi.
Imaš svoj gozd, a ne boš smel peljati svoje družine na piknik na parcelo.
Vsak zasebni lastnik gozda ima še naprej prost dostop vanj – tega dostopa nismo nikjer omejili. Prost dostop do gozdov ostaja povsod, razen na nekaj deset hektarih gozdov v državni lasti, kjer naj bi nastali strogi naravni rezervati.
Gospodarjenje z gozdovi: če bo lastnik na primer šel jeseni v gozd in želel v skladu z načrti posekati nekaj dreves, potem mu boste to prepovedali, ker so v rezervatu.
Gospodarskega izkoriščanja gozdov – sekanja lesa – nismo prepovedali nikjer, kjer to doslej ni bilo prepovedano. Omejitev sekanja lesa velja le za naravne rezervate, ki pa so vsi že gozdni rezervati in kjer se že sedaj ne seka.
V uredbi je nekaj nasprotujočih si členov: v izhodišču pravi, da se domačinov ne sme omejevati, 5. člen pa ne dovoli gradnje novih bivalnih enot v obstoječih stavbah.
Omenjena je prepoved urejanja novih bivalnih enot v obstoječih stavbah – vendar ta prepoved velja le za obstoječa vikend naselja in torej domačinov ne prizadene, saj velja le za lastnike vikend hišic.
Tradicionalne prireditve bi morali zadržati; zanje naj ne bi bilo potrebno dodatno dovoljenje.
Za tradicionalne prireditve – med katere spadajo tudi Bloški teki – uredba ne zahteva dodatnih soglasij ali dovoljenj.
Kako bo z lovskimi družinami?
Organizacija lovskih družin ostane takšna, kot je – ustanovitev parka je ne spreminja.
Pa umetno zasneževanje in plinsko ogrevanje na Sviščakih?
Uredba ne prepoveduje umetnega zasneževanja na Sviščakih. Prav tako je dovoljeno ogrevanje na plin, in to tudi v planinskih domovih.
Breda Ogorelec
Agencija RS za okolje