ŠTEVILKA
12-13

        KAR NI ZAPISANO KOT OMEJITEV, JE DOVOLJENO

  
Obravnave delovnega osnutka uredbe na občinskih svetih so potekale novembra in decembra lani ter zadnja v začetku januarja letos. Svetniki so obravnavali osnutek uredbe, ki je že vseboval prve popravke po sestankih z župani. Uredbo smo najprej predstavili na občinskih svetih, čeprav tega uradni postopek ne določa. V nastajanje uredbe želimo namreč čim širše vključiti območja, ki jih bo uredba zadevala. 

Osnutek uredbe je zasnovan na trajnostnem razvoju in varovanju narave. Da bi prvega lažje dosegali, smo se odločili, da bomo upoštevali dve temeljni izhodišči: gradnja v naseljih ne bo z ničemer omejevana in v obstoječo kmetijsko rabo park s svojimi režimi ne bo posegal. 

V nadaljevanju vam po posameznih sklopih predstavljamo vprašanja in dileme, ki so bile izpostavljene na sestankih z župani, občinskih svetih ter na informacijskem telefonu.

Financiranje parka
V začetku bo glaven vir financiranja parka državni proračun. V letu 2002 bomo priprave financirali iz skupne postavke za zavarovana območja. Za leto 2003 je park že dobil svojo proračunsko postavko. Posebna proračunska postavka že pred samo ustanovitvijo je zagotovilo, da se bodo sredstva za park iz leta v leto povečevala. 
Zaradi lege v parku bo vsak kmet, ki bo sodeloval v kmetijsko-okoljskih programih, deležen dodatnih 15 odstotkov sredstev. Prednosti pri financiranju pa bodo deležne tudi same občine (na primer pri državnem sofinanciranju komunalne infrastrukture preko Ministrstva za okolje in prostor). 

Sedež parka
Večkrat je bilo postavljeno vprašanje sedeža, uprave in informacijskih centrov parka. Uredba ne opredeljuje, kje v območju parka bodo sedež uprave ali informacijski centri. Za sedež bo Vlada Republike Slovenije po predhodnem posvetovanju z občinami določila prostor s posebnim predpisom. Število informacijskih centrov pa se bo z leti obstoja parka povečevalo. 

Vpliv občin na upravljanje parka
Sestavo sveta parka bo natančneje določil akt o ustanovitvi parka. Zakon o ohranjanju narave, na katerem temelji uredba, že določa, da v svetu parka sodelujejo tudi predstavniki lokalnih skupnosti. Vsaka občina bo imela v svetu enega predstavnika. Uprava parka pa je občinam tudi dolžna poročati o izvajanju letnega načrta.

Turizem
Pospeševanje turizma bo gotovo ena izmed nalog bodoče uprave parka v sodelovanju z vsemi občinami in seveda predvsem z Zavodom za turizem, ki na tem območju že uspešno deluje. A razvoja turistične dejavnosti ne bo brez primerne iniciative tako posameznikov kot organizacij. Uredba sama na sebi turizma ne bo in ne more pospeševati. Treba bo iskati nove priložnosti in jih povezovati z že obstoječimi ter tako ustvarjati možnosti za dodaten razvoj regije. Vsekakor pa bo turizem ena izmed pomembnih priložnosti tega območja. 

Dodajamo tudi izjavo podžupanje Občine Bohinj Evgenije Korošec, ki je odgovorna za kmetijstvo in turizem. Njena izjava je bila zapisana v Delu (23.1.2002), njen komentar pa se je nanašal na turistično strategijo. Pravi, da je park v bistvu sam po sebi že turistična blagovna znamka. Vsebuje tisto, kar bo vedno bolj iskano na turističnih trgih. Če omeniš, da je Bohinj v narodnem parku, ves svet ve, kaj to pomeni: da so tam čista voda, zdrava hrana, čist zrak, ohranjena kulturna in naravna krajina, kulturna dediščina... Kraji, ki ležijo na ali ob območju narodnega parka, bi se morali razvijati na temelju te blagovne znamke.

Kmetijstvo in gozdarstvo
Kmetijstvo, kakršno je sedaj, v ničemer ne bo omejeno. To je bilo eno izmed glavnih izhodišč pri snovanju uredbe. Glede velikosti farm uredba ne podaja nobenih omejitev. V način gospodarjenja z gozdovi prav tako ne posegamo.

Lastnina
Predkupna pravica države je določena z Zakonom o ohranjanju narave in je eden izmed predpisov, ki se sproži ob ustanovitvi parka. Država mora na vlogo za predkupno pravico odgovoriti v roku dveh mesecev, ceno pa določi lastnik sam. 

Sproži se tudi prepoved prodaje državne lastnine v parkih, vendar pri tem velja povedati, da je državna zemljišča mogoče zamenjati z drugimi, jih dajati v najem ali zakup. Državna zemljišča je treba ohranjati po količini in kakovosti. Prepoved ne velja za zemljišča v lasti občin. 

Mrhovišča
Večkrat je bil izpostavljen problem mrhovišč. Ker trenutno ni predpisa, ki bi zahteval odmike mrhovišč od naselij, želimo na tem področju z uredbo zavarovati interese ljudi. Tako smo predlagali odmik mrhovišč in krmišč od naselij vsaj 2 km, a so mnenja o tem zelo različna. Zagotovo bo tu treba iskati srednjo pot usklajevanja med različnimi interesi.

Vojaški poligoni
Zavedati se moramo, da je Poček za Ministrstvo za obrambo eno najpomembnejših vadišč slovenske vojske. Poleg tega je to vadišče na samem robnem območju parka in smo ga torej lahko izvzeli. V območju parka pa ostaja poligon Bač. Sami vojaški dejavnosti v parku uredba namenja kar nekaj določil, ki pa bodo še natančneje opredeljena v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo. Tako je na primer prepovedano opravljanje obrambnih dejavnosti izven obstoječih vadišč, strelišč in poligonov. Ni dovoljeno širiti obstoječih območij civilnih ali vojaških vadišč, strelišč in poligonov. Prepovedana je vožnja z vojaškimi in oklepnimi vozili izven prometnic z utrjenim voziščem razen na obstoječem vojaškem območju. Prav tako ni dovoljena vožnja z vojaškimi vozili z gosenicami razen na obstoječem vojaškem poligonu. Poleg teh določil - nekatera so bila dopolnjena tudi s strani županov - velja za to dejavnost tudi splošni varstveni režim, ki je določen za območje celotnega parka. 
Na Ministrstvu za okolje in prostor bomo v dogovoru z Ministrstvom za obrambo začeli s pripravo okoljskih standardov, s katerimi bi režim določili tudi za območje Počka ne glede na to, da ne bi bil vključen v park. Obe ministrstvi sta zelo zainteresirani za pripravo enotnih standardov zaradi preprečevanja motenj za okolje. 

Pobuda za referendum
Vključevanje ljudi je predvideno in že poteka preko različnih možnih oblik, v nadaljevanju pa bo še dopolnjeno. Parka ne bomo ustanavljali proti volji lokalnih skupnosti. Tako se bomo trudili, da bomo osnutek uredbe pripravili tako, da bo za večino sprejemljiv. 

Gospodarstvo
Eno izmed vprašanj je bilo, zakaj je vključeno nasprotovanje vetrnim elektrarnam. Vetrne elektrarne so moteč dejavnik v prostoru, ki jih je treba zelo previdno umeščati. Poseben pomislek je zagotovo nujen pri tako pomembnih območjih, kot je nastajajoči regijski park.

Špela Polak