ŠTEVILKA
12-13

        O PAŠI, DOSTOPIH, ZARAŠČANJU IN ŠE O MNOGOČEM

  
Rubrika, ki smo jo predlagali v prejšnjem biltenu, je v tokratni dvojni številki že zaživela. Pisala nam je Špela iz Koritnic, študentka prvega letnika zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Postavila nam je nekaj zanimivih vprašanj, na katera z veseljem odgovarjamo. Naj še enkrat povabimo vse, ki imate kakršnokoli vprašanje, pomisleke, ideje ali pa nam želite samo kaj sporočiti, da nam pišete.

Ali je dostop do nekaterih področij, kjer gnezdijo ptice, strogo prepovedan za vsakogar ali zgolj za naključne obiskovalce?
Prav zaradi ptic je zavarovanih nekaj območij v parku, a z različnimi režimi. Tako ob Nanoščici, na pretežnem delu Cerkniškega jezera in na Planinskem polju ponekod veljajo omejitve gibanja, vendar le za obiskovalce, ki naj bi hodili samo po označenih poteh. Za tiste, ki so lastniki zemljišč ali pa se ukvarjajo s kmetijstvom, tovrstne omejitve ne veljajo. Strožje omejitve veljajo znotraj treh rezervatov na Cerkniškem jezeru, kjer je dostop res zelo omejen.

Glede na to, da skušamo zmanjšati zaraščenost, menim, da bi vsaj nekdo moral oskrbovati takšne površine.
Se strinjamo, da je zaraščanje dejansko velik problem na območju celega parka, posebej pa še na vseh območjih, ki smo jih našteli pri prvem odgovoru. A kot že rečeno, smo dostop za kmetovanje v osnutku uredbe omogočili, iniciativa pa je zdaj na strani tistih, ki zemljo obdelujejo. V zgoraj omenjenih treh rezervatih na Cerkniškem jezeru pa se že dolgo ne kmetuje več, saj gre za trstišča, kjer so nekoč sekali trs, zdaj pa zemljišče sameva že skoraj več kot desetletje. Vsekakor je preprečevanje zaraščanja ena izmed nalog kmetijsko-okoljskih programov preko spodbujanja gospodarjenja s podporami.

Na kakšen način lahko park Snežnik reši ogrožene vasi občine Bloke?
Demografskega razvoja, ki je na nekaterih delih nastajajočega regijskega parka resnično zaskrbljujoč, s samim parkom ne bomo mogli povsem rešiti. Bodo pa park in razvojne možnosti, ki jih ponuja, vsekakor pripomogli k temu, da bo nekaj mladih družin vendarle lahko našlo sredstva za preživetje tudi doma. Dober primer tega je Trenta, kjer se je izseljevanje - zahvaljujoč tudi Triglavskemu narodnemu parku - umirilo.

Bo regijski park podpiral zgolj vzrejo avtohtonih pasem ali bo skušal pomagati tudi malim kmetom pri povečanju staleža ostalih vrst živali?
Podporo kmetom bo dajalo predvsem Ministrstvo za kmetijstvo, in to predvsem s kmetijsko-okoljskimi programi. Za kmete je pomembno, da bo vsak, ki bo sodeloval v kmetijsko-okoljskih programih, dobil dodatnih 15 odstotkov sredstev zaradi lege v parku. Naj še omenimo, da reja avtohtonih pasem ne bo zahtevana, izbor pasme zaradi parka torej ne bo omejen.

Bo ustanovljena kakšna komisija, ki bo svetovala ljudem o pravilnem gospodarjenju z gozdom?
Na področju gospodarjenja z gozdovi nismo predvideli nobenih sprememb, ker je že sedanji sistem, kot je določen z gozdarskimi predpisi, ustrezen. Strokovna organizacija, ki naj bi skrbela za ustrezno ravnanje z gozdovi tudi na področju svetovanja, je Zavod za gozdove.

Kako bo z omejitvami paše na območju regijskega parka? Govori se, da bo dovoljena le hlevska reja, paša v parku pa bo prepovedana. Kako bo z omejitvami za prosto rejo živali?
Uredba niti z besedo ne posega na področje pašništva. Posebej naj poudarimo, da tisto, kar v uredbi ni zapisano, ni prepovedano in je torej dovoljeno. Mi upamo ravno nasprotno - da bo paša ostala, ker je to marsikje edini način, da obdržimo suhe kraške travnike! Skratka, pašo želimo ohraniti in povsod, kjer se živina pase sedaj, se bo lahko še naprej - brez omejitev ali prepovedi! Tudi zato smo za pivški del parka naredili drugačen režim glede krmišč in mrhovišč: drugje v parku smo zahtevali, da se odmaknejo vsaj 2 km od vasi, na Pivškem in v porečju Nanoščice pa smo zahtevali 2-kilometrski odmik tudi od roba pašnikov.

Breda Ogorelec,
Agencija RS za okolje