ŠTEVILKA
12-13

        VSE BOLJ OGROŽENO PRESIHAJOČE CERKNIŠKO JEZERO

  
Zelo rad bi napisal kaj lepega o svetovno znanem presihajočem Cerkniškem jezeru, vendar žal ne morem. Celo več: upam trditi, da jezero ni bilo še nikoli tako zelo ogroženo, kot je v zadnjem času. Razlogov za to je veliko, vendar naj poudarim le najpomembnejše.

Problem stalnega presihanja
Najbolj pereč problem v zadnjem desetletju je vodni režim. Dogaja se, da jezero presiha tako rekoč kar naprej oziroma je bolj suho kot vodnato. V letu 2000 je bilo suho ali je presihalo sedem mesecev, nič bolje pa ni bilo v letu 2001. Lani je Vodonos na primer presahnil kar petkrat. Z okoljevarstvenega gledišča je takšno stanje za vodne in obvodne živali naravnost katastrofalno. Ribja drst na primer je zaradi hitrega nihanja vode zelo otežena, dostikrat pa tudi povsem propade. Ob vsakem presihanju pa kljub prizadevanju cerkniških ribičev veliko rib pogine. Vzroki za pospešeno odtekanje vode iz jezera so predvsem v preteklih osuševalnih posegih, zadnji so se dogodili pred desetimi leti na pobudo takratnih projektantov Notranjskega parka iz podjetja Area. Moram povedati, da sem že veliko truda vložil v osveščanje, vendar se kljub temu še vedno najde kakšen nevednež med "strokovnjaki", ki ne pozna zgodovine Cerkniškega jezera.

Osuševalni posegi
Drugi zelo pereč problem je pomanjkanje tiste stalne vode na jezeru, ki v suši ne presahne in tako nudi vsaj nekaj življenjskega prostora živalstvu. Tudi tu je vzrok v osuševalnih posegih, predvsem tistih konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ribiška družina Cerknica si je zato po letu 1956 prizadevala popraviti negativne posledice osuševalnih posegov in zato zgradila nekaj umetnih vodnih zadrževalnikov. Ti jezovi motijo nekatere lastnike zemljišč in tiste, ki ne vedo, zakaj so zgrajeni. Poleg tega se je zaradi pospešenega odtoka vode znižal tudi nivo podtalnice, kar v sušnem obdobju povzroča pospešeno vdiranje novih brezen, le-ta pa ogrožajo stalne vode. Ribiči, ki se borimo s tem, smo se doslej obračali na različne naslove, vendar smo naleteli na gluha ušesa, nekateri pa nam pri tem celo nagajajo.

Onesnaženost vode
Ko govorimo o ogroženosti jezera, ne moremo mimo onesnaženja vode. Najbolj problematičen je dotok jezera Cerkniščica, ki je v svojem spodnjem toku gnojnica, za kar je kriva neustrezna kanalizacija. Pogini rib se na tem predelu v zadnjih letih vrstijo v večjem ali manjšem obsegu vsako leto. Onesnaženje je bolj pereče v sušnem obdobju, ker je koncentracija odplak večja. Ko je jezero polno, pa le-to deluje kot rastlinska čistilna naprava. Znano je, da kraško podzemlje slabo očisti vodo. Zato je najhuje to, da Cerkniško jezero onesnažuje vodno zajetje v Malnih na Planinskem polju, ki je namenjeno vodooskrbi širšega območja Postojne.

Jezeru moramo pomagati
Da je s presihajočim Cerkniškim jezerom res nekaj hudo narobe, opazijo že naključni obiskovalci. Doslej še nikjer v Sloveniji nisem opazil takšne prometne anarhije, kot jo je videti na zemljiščih presahlega Cerkniškega jezera. "Skrivnost" je namreč v tem, da je na tem območju dovoljena vožnja in parkiranje osebnih vozil tako rekoč vsepovsod. V Ribiški družini Cerknica smo se čutili sokrive, saj to znamenitost pogosto obiskujemo. Pred dobrima dvema letoma smo v ta namen pripravili sestanek s številnimi zainteresiranimi ljubitelji narave. Potem smo začeli še bolj osveščati ribiče, vendar se žal tako ne da rešiti te problematike. Težave bo treba rešiti celovito in spoštovati predpise tako, kot to urejajo drugod po Sloveniji. Pred nedavnim nam je vendarle uspelo doseči dogovor z vaščani Dolenjega jezera in Občino Cerknica, da se na določenih mestih postavijo ustrezni prometni znaki. Lastniki, ki jim zaradi tega tudi že dolgo prekipeva, so občini že dali soglasje, ribiči pa smo pokazali dobro voljo in smo izrazili pripravljenost financirati zaprtje odvečnih dovozov. Zdaj je na potezi Občina Cerknica, ki je pristojna za urejanje te problematike. Pričakujemo, da bodo na občini držali obljubo in označbe postavili v letu 2002 pred poletno sezono. 

Metod Korošec, Cerknica