ŠTEVILKA
12-13

        TURISTIČNE INFO TOČKE IN PARK

  
V poletnih in jesenskih mesecih lanskega leta smo izvedli intervjuje v večini turističnih informacijskih točk na Postojnskem in Pivškem. Poleg turističnih informacijskih centrov, turističnih društev, organizacij smo podatke zbrali tudi na nekaj turističnih kmetijah. Sodelovanje je zavrnila le ena turistična organizacija.

Na Postojnskem so sodelovali: Postojnska jama, Zavod za turizem s Turističnim informacijskim kioskom, Turistično društvo Postojna- TIC Postojna s Turistično pisarno pri Postojnski jami, Kompas, Relax, TGT tours, Srednja gozdarska in lesarska šola z dijaškim domom ("mladinski hotel"), Notranjski muzej, Predjamski grad, Turistično naselje Pivka jama, Kalič, Grad Prestranek in Mihevšč. Na Pivškem so bili naši sogovorniki: Posestvo Plana, Turistično društvo Pivka, Coin, Pri Cunarju, Društvo podeželskih žena Narin in Pri Andrejevih. Z območja občine Ilirska Bistrica smo obiskali Društvo PIŠKOTEK Knežak in gostilno na Mašunu. Vsem hvala za sodelovanje!

Z intervjuji smo zbrali vrsto dragocenih podatkov o željah obiskovalcev, o sedanji ponudbi na področju naravoslovnega turizma in povpraševanju po njem. Poglejmo si nekatere: obiskovalci ne marajo masovnega turizma, želijo si majhnih skupin z vodičem, ki se posveti posamezniku (npr. alternativni ogledi Postojnske jame). Želijo biti del doživetja, iščejo nekaj novega (npr. načrtovana speleobiološka razstava). Zanimajo jih jame v bližini, športni ribolov, kolesarjenje (tudi po gozdu). Manj pa je zanimanja za ogled lokalnih zanimivosti z vodičem, tudi glede lova ne (ker se obiskovalci povežejo neposredno z lovskimi družinami). Glede pešpoti so izkušnje različne: ponekod poročajo o precejšnjem zanimanju, drugje pravijo, da ga je malo.

Zanimalo nas je tudi, ali bi lahko obstoječe informacijske točke vključili v bodočo mrežo informacijskih točk regijskega parka Snežnik. Smotrno se nam namreč zdi, da bi uporabili tudi to, kar že obstaja. Zato smo zbrali podatke o tem, ali je mogoče postavljati panoje ali celo razstave, ali morda že sedaj organizirajo predavanja. Eno od zaključnih vprašanj intervjuja je bilo: "Ali bi lahko nudili informacije o parku?" Vseh 21 sodelujočih je odgovorilo z "da". Pogost komentar je bil, da bi jim to popestrilo ponudbo in da že sedaj dajejo informacije o območju bodočega parka. Večina je pripravljena nuditi ustne informacije in tiskana gradiva (prospekte), marsikdo je predlagal tudi postavitev panoja o parku, nekateri so poudarili pomen interneta. Pričakujejo pa seveda tudi obratno: da bo park promoviral njih.

In prav tu - po našem mnenju - leži ključ uspeha bodočega parka: da prinese koristi obema stranema, tudi krajevnemu gospodarstvu.

Tina Kirn, Zagorje, in Breda Ogorelec