Bralcem biltena Park Snežnik, ki skrbno spremlja dogajanje na območju nastajajočega Regijskega parka Snežnik, gotovo ne bo odveč kratko poročilo o tem, da v okviru študijske dejavnosti na Oddelku za biologijo že nekaj let potekajo botanične ekskurzije na Snežnik. To seveda ni presenetljivo, saj je ta gora že od leta 1827 botanikom znana kot obiska vreden cilj. O zgodovini botaničnega raziskovanja na Snežniku sem napisal tudi precej izčrpen ter slikovno razmeroma bogat in z bibliografskimi podatki podprt članek v publikaciji Knjiga o Snežniku, ki jo je pod uredništvom Vojka Čeligoja leta 2000 izdalo Planinsko društvo Snežnik v Ilirski Bistrici.
Prva ekskurzija je bila, takrat še kot neobvezna poletna šola za zainteresirane dodiplomske študente in študente podiplomskega študija, leta 1997. 1999 in 2001 sta kot del terenskega dela v okviru predmeta Biogeografija, ki ga poslušajo študenti sistematsko-ekološke smeri letnika biologije, sledili dvoinpoldnevni ekskurziji. Snežnik nudi zgovorne primere za mnogo geobotaničnih dejstev, npr. mešanico srednjeevropske, alpske in balkanske flore in s tem povezane floristično alpsko-balkanske rastlinske združbe, meje arealov alpskih in dinarskih rastlin, dinarski tip gozdne meje, mrazišča in z njimi povezani obrat vegetacijskih pasov, dinarski tip gozdne meje in še kaj. Časa je vedno premalo, tudi zato, ker je na programu obisk manj prehodnega in zato časovno zahtevnega brezpotja severne strani Snežnikovega ovršja, ki pa nudi izredno vtisljiva rastlinoslovna spoznanja, za večino udeležencev pridobljena z manj pričakovanimi fizičnimi napori. Skromna prepredenost Snežnika s stezami, od katerih se nekatere tudi vse bolj zaraščajo, je najboljše zagotovilo za varovanje njegovega živega sveta.
Po drugi strani pa dinamika razvoja rastlinstva prispeva k izumiranju nekaterih rastlin po naravni poti. Po vsem tem je Snežnik študijskega obiska nadvse vreden kraj, ki pa nagradi tudi gorniško in krajinsko zahtevnega obiskovalca.
Tone Wraber