ŠTEVILKA 14

        KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA O PARKU

  
Na povabilo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Območne enote Postojna, smo se o kmetijstvu in gozdarstvu v predvidenem parku pogovarjali z njihovimi predstavniki. V več kot tri ure trajajoči razpravi je pripombe ali vprašanja postavila večina prisotnih članov zbornice - vse od Blok do Ilirske Bistrice.

Predstavljamo nekaj pripomb in predlogov. Kot najpogosteje izrečeno načelno pripombo smo lahko slišali zahtevo, da mora država, ki omeji lastnika, to tudi plačati. Pojasnili smo, da odškodnine ureja Zakon o ohranjanju narave. 

Glede predkupne pravice je g. Gabrenja predlagal, naj bo rok za odgovor države, ali zemljišče namerava odkupiti ali ne, en mesec in ne dva, kot je sedaj zapisano v zakonu. Zahteval je tudi, da kmetom v parku država pokrije stroške izdelave presoje vplivov na okolje, kadar so v parku zahteve strožje kot izven parka. Večkrat je bilo predlagano (g. Dimic, g. Štefin, g. Gabrenja), da bi bil park ustanovljen z zakonom in ne z vladno uredbo, ker naj bi bile s tem dane večje garancije za izplačilo odškodnin in ker naj bi bila pravna varnost lastnikov večja. Večkrat je bilo rečeno, da bi morala biti oddaljenost mrhovišč od vasi večja, -na primer vsaj 5 km zračne razdalje, red pa bi bilo treba narediti tudi glede obstoječih mrhovišč. 

Precej vprašanj je bilo namenjenih paši: ali bo urejanje novih pašnikov prepovedano, kaj bo s krčenjem zemljišč, ki so po katastru kmetijska zemljišča, dejansko pa se že zaraščajo. Zato želimo poudariti, da urejanje novih pašnikov ni dovoljeno v območju strnjenih gozdov (karta je bila objavljena v biltenu št. 7). Drugod pa park ne prinaša prepovedi. Naj znova ponovimo: kar ni prepovedano, je dovoljeno. Predstavniki Zavoda za gozdove so pojasnili, da doslej še niso zavrnili nikogar, ki je želel obnoviti pašnik na območju, ki je po katastru kmetijsko zemljišče, a se je v naravi zaraslo. Nad Palčjem in Orehkom na primer se je na tak način že krčilo.

Da bi tukajšnje kmetijstvo preživelo - še zlasti na evropskem trgu, bi bilo treba posest združevati, česar pa naj bi park ne dovoljeval,, se je glasila ena od pripomb. Naše pojasnilo je, da osnutek uredbe o parku ne vsebuje nobene prepovedi združevanja posestvi, torej bo dovoljeno.

Zaskrbljenost povzročajo morebitne omejitve hrupa v parku, ki bi utegnile onemogočiti rabo žag v gozdovih. Slišali so tudi za možnost, da naj bi se - zaradi Evrope - v prihodnje v parkih zahtevala posebna kmetijska in gozdarska mehanizacija. O taki zahtevi smo se po sestanku pozanimali pri strokovnjakih, ki na ministrstvu pripravljajo predpise na področju okolja. Izvedeli smo, da takega predpisa Slovenija nima in ga tudi ne zahtevajo evropske naravovarstvene direktive. 

G. Prosen in gospa Sedmak sta opozorila, da za planinske kraške pašnike Slovenski kmetijsko-okoljski program zahteva previsoko minimalno obtežbo z živino, saj jo v tukajšnjih naravnih razmerah ni mogoče dosegati. 

Breda Ogorelec,
Agencija RS za okolje