ŠTEVILKA 14

        TRŽENJE DEDIŠČINE V PARKIH

  
Sredi februarja je bil v Piranu seminar Upravljanje in trženje kulturne dediščine na varovanih območjih Slovenije. V uvodnem nagovoru je profesor Božidar Jezernik opozoril, da bi se morali v parkih dobro počutiti tudi domačini, ne le obiskovalci od drugod. Zato je treba domačine vključevati, upoštevati njihove želje in jih obravnavati kot enakovredne partnerje. 

Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka, je med drugim predstavil blagovno znamko Sožitje, ki so jo že registrirali na Uradu za intelektualno lastnino. Zanimivo je, da so na tržnici, ki so jo organizirali lani v sklopu prireditev Kozjansko jabolko, domačini prodali za približno 6 milijonov tolarjev pretežno ekoloških pridelkov. Albin Debevec, direktor Parka Škocjanske jame, je opisal primere, ko našo dediščino ne le ohranjajo za naše zanamce, ampak jo tudi predstavljajo v tujini. Marko Pretner (domačin iz Trente), ki vodi Info središče Triglavskega narodnega parka v Trenti, je povedal, da se morajo domačini počutiti kot akterji. To je tudi eno od njegovih vodil pri delu. 

Veliko zanimanje sta zbudila gospoda Lang in Mussnig, ki sta predstavila lokalno soudeležbo v narodnih parkih Nežidersko jezero in Visoke ture. Spregovorila sta na primer o sodelovanju z lastniki zemljišč, zlasti kmeti, in z lokalnim turističnim gospodarstvom. Le eden od utrinkov: študija avstrijskega ministrstva za gospodarstvo je pokazala, da en evro, vložen v narodni park, prinese dva evra. Žal v Sloveniji tovrstne raziskave nimamo. V zaključnem referatu je Peter Simonič predstavil nekatere izsledke etnoloških in antropoloških raziskovanj v območju Kozjanskega parka in Krajinskega parka Barje. Rezultati so namreč neposredno uporabni - in že uporabljani - pri snovanju trženja, zlasti kulturne dediščine v obeh parkih.

Breda Ogorelec,
Agencija RS za okolje