KAKO DO FINANČNIH PODPOR ZA RAZVOJ TURIZMA NA LOKALNI RAVNI?
NEKAJ NAPOTKOV...
Še zlasti v naravno najvrednejših in najlepših pokrajinah, ki ljudem nudijo obilo možnosti za sprostitev, rekreacijo in nabiranje novih moči, vse več podjetnih ljudi išče svojo razvojno priložnost v turizmu. Turizem je kot prednostna dejavnost obravnavan v razvojnih načrtih tako rekoč vseh slovenskih občin. Toda dejstvo je, da so pri razmišljanjih in uresničevanju svojih turističnih načrtov oziroma investicij ljudje vse prevečkrat prepuščeni sami sebi, saj primanjkuje informacij in usmeritev za smotrno odločanje. Kako priti do denarja, je ponavadi eno ključnih vprašanj, saj le redkokdo sam zmore zahtevni vložek.
Različne ustanove na državni, regionalni in lokalni ravni vsako leto namenijo kar nekaj sredstev pospeševanju razvoja turizma. Toda pot do njih je ponavadi naporna, sredstev je vedno premalo in potrebno je zadostiti strogim kriterijem. Pri tem se je treba prebiti tudi skozi birokratski postopek, kar ljudem, nevajenim izpolnjevanja raznih obrazcev, pridobivanja mnenj in podobnega, povzroča še dodatne preglavice.
Finančne spodbude se praviloma dodeljujejo preko javnih razpisov. Le-ti so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije (v srednjem delu in niso navedeni v kazalu) in/ali v časopisih. Javni razpisi imajo vedno natančno določen predmet razpisa, merila in pogoje za udeležbo, natančna navodila za vsebinski del vloge, roke in drugo. Roki so ponavadi kratki.
Za vsakogar, ki se želi potegovati za sredstva, je praktično, da se za prijavo na razpis pripravi vnaprej. Ko ve, za kateri projekt bo skušal pridobiti finančno podporo, naj si pripravi osnutek vloge, ki ga bo potem lahko hitro prilagodil pogojem konkretnega razpisa. Koristno je, da najprej prouči razpise, ki so bili objavljeni v zadnjem obdobju, tako da bo seznanjen z značilnimi zahtevami in se bo lahko o posameznih postavkah še s kom posvetoval.
Za novejše obdobje je značilno, da daje država pri finančnih podporah prednost projektom, ki zagotavljajo turistični razvoj širšega območja oziroma so njegov sestavni del, ki predstavljajo celovitejšo, bolj raznovrstno in kakovostnejšo turistično ponudbo oziroma produkt. Država podpira sodelovanje. Zato je pametno, da se ljudje za pridobitev finančnih podpor povežejo v skupni nastop. Med seboj naj se povežejo posamezni zainteresirani turistični podjetniki med seboj, povežejo pa naj se tudi z društvi in s pristojnimi občinskimi službami. Najboljše je, če je predstavljena želena investicija del skupne razvojne strategije. Na primer: investicija v konkretno turistično kmetijo je del načrtovanega razvoja kmečkega turizma v občini, investicija v teniško igrišče del razvoja rekreacijskega turizma v območju, investicija v gostišče s prenočišči del razvoja počitniškega turizma v kraju ipd. To je treba v vlogi poudariti.
Razpisi se sicer v glasilih pojavljajo vse leto, toda praviloma jih je največ kmalu po tem, ko so sprejeti državni in občinski letni proračuni. Poleg turističnega sektorja na Ministrstvu za gospodarstvo dajeta finančne podpore za pospeševanje razvoja turizma tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tu so še ustanove, kot so Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Sklad RS za razvoj malega gospodarstva, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Republiški zavod za zaposlovanje ipd. Tudi občine dajejo spodbude za projekte malega gospodarstva, za subvencioniranje realne obrestne mere, za razvoj obrti, podjetništva in turizma itd. Včasih pri razpisih sodelujejo tudi banke. Na Ministrstvu za gospodarstvo je za turistične razpise pristojna gospa Jasna Radić, ki dela v enoti Maribor.
Majda Dekleva,
Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana