ŠTEVILKA 14

        SAMOVOLJA PROSTIH PLEZALCEV UNIČUJE UNSKO KOLIŠEVKO

  
Unška koliševka leži sredi planotastega kraškega sveta med Rakovim Škocjanom in Planinskim poljem. Je eden izmed naših najlepših udorov s strmimi, prepadnimi stenami, ki v najvišjem delu presegajo 100 metrov. Rastje v koliševki je zelo zanimivo. Dno in spodnji del poraščajo smreke, ki pričajo o temperaturnem in vegetacijskem obratu. Hladen zrak se namreč ujame v globokem udoru in ustvarja ostrejše ekološke pogoje. Zgornje dele sten koliševke poraščajo bolj toploljubne vrste. Unška koliševka je hkrati pomembno prebivališče nekaterih redkih živalskih vrst, zlasti ptic.

Kot poseben kraški pojav in življenjski prostor najbolj raznovrstnih rastlin in živali, med katerimi so tudi redke in ogrožene vrste, je bila Unška koliševka leta 1984 zavarovana (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna, Ur. objave št. 29/84).

V preteklem letu je skupina plezalcev iz Alpinističnega odseka Kranj Unško koliševko izbrala za svoje plezališče. Ne da bi poskusili pridobiti soglasja pristojnih služb in lastnika zemljišča, so grobo posegli v območje. Pod steno, ki so si jo izbrali za plezanje, so posekali nekaj dreves. Žal sta bili med njimi tudi dve tisi. Tise so v naših gozdovih dokaj redke in zato še posebej zavarovane in jih je prepovedano sekati (Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst v SR Sloveniji, Ur. l. št. 15/76). Plezalci so tudi odkopali del pobočnega grušča, da so si izravnali več ploščadi za taborjenje. O njihovi prisotnosti in odnosu do narave pričajo tudi odpadki, kurišča ter klini in druga varovala v steni.

Zaradi varovanja živega sveta v Unški koliševki plezalna dejavnost v tem območju ni sprejemljiva in ni v skladu s predpisanimi varstvenimi režimi. Zato je zadevo v svoje roke prevzel gozdarski inšpektor. Območje bo treba sanirati in v največji možni meri vzpostaviti prvotno stanje. Posekanih dreves pa seveda ni mogoče postaviti nazaj.

Vsi, ki poznajo Unško koliševko, vedo, da je v njej ogromna količina najrazličnejših, med drugim tudi kosovnih odpadkov. Večkrat smo že iskali poti in možnosti, kako jih odstraniti. Sanacija tega divjega odlagališča je namreč zelo zahtevna zaradi količine materiala in velike globine koliševke. Naša prizadevanja tečejo naprej in upamo, da nam bo s sodelavci v kratkem uspelo Unško koliševko očistiti.

Špela Habič,
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna