ŠTEVILKA 16

        O PRITRJEVANJU TABEL NA DREVESA

  
Z napisi in znaki na tablah ljudje sporočamo drugim ljudem, kam naj usmerijo svoj korak (smerokazi), kaj je na določenem kraju pomembno, zanimivo ali kako naj se na določenem kraju (ne) vedejo (različne obvestilne in opozorilne table). V naravnem okolju, ob cestah, poteh in tudi v naseljih si za nosilce tabel žal prevečkrat izberemo kar tam rastoča drevesa. Tako priročno je. Toda - ali je tudi primerno? Največkrat ne!

V naših krajih je dreves veliko - v prostranih gozdovih in na gmajnah, ob vodah, poljih in travnikih, v naseljih. Tudi poti, ki prepredajo naravno okolje in povezujejo kraje, je veliko. Z razvojem turističnih in rekreacijskih dejavnosti bo gotovo nastala še kakšna pot, marsikatero obstoječo pa bomo opremili s tablami in oznakami. Kdaj si torej lahko privoščimo, da neko tablo pribijemo oziroma pritrdimo na drevo? Praviloma bi se morali temu, če je le mogoče in smiselno, izogniti!

• Drevesa so živa bitja in kot taka zaslužijo naše spoštovanje. 

• Ob pritrjevanju table drevo ranimo, s tem zmanjšamo njegovo tehnično vrednost in hkrati povečamo možnost, da pride do okužbe drevesa in s tem do njegovega predčasnega konca.

• Vsako drevo ima verjetno tudi svojega lastnika, ki ima o tem pravico izraziti svoje mnenje.

• Tabla na drevesu lahko v estetskem smislu deluje moteče, zlasti če tako okrnimo drevesa posebnih oblik ali izjemnih dimenzij ob poteh ali na križiščih.

• Za nosilce smerokazov na cestnih križiščih je bolje na primerno mesto ob robu postaviti samostojno stoječe lesene ali kovinske drogove. Isti drog lahko nosi več tabel.

• Obvestilne ali opozorilne table ob naravnih ali kulturnih znamenitostih oziroma v zavarovanih območjih je prav tako bolje postaviti na samostojne drogove ali na že obstoječe objekte, kot so na primer ograje (glej neprimerno pritrditev table na drevo v Rakovem Škocjanu - fotografija).

• Tabel nikakor ni primerno pritrjevati na drevesa, ki so naravni spomeniki, drevesa izjemnih oblik oziroma dimenzij, drevesa, ki posebej izstopajo na neki točki, ...

• Velikokrat se lahko namesto pribijanja tabel smerokaze ali oznako poti (npr. planinsko markacijo) nariše na skalo ali drevo ob poti. Znak naj bo ličen in ne prevelik, ker sicer deluje moteče.

• Tudi v naseljih je največkrat mogoče najti primernejši prostor (objekt) za pritrditev table, saj so tam rastoča drevesa že brez tabel izpostavljena mnogim stresom in poškodbam.

Naj torej velja, da se pritrjevanju tabel na drevesa izogibamo v največji možni meri. Če smo se že potrudili izdelati tablo, da bi z njo nekaj sporočili mimoidočim, se potrudimo še, pritrditi jo na primeren način. Tako bomo sporočali tudi svoj pozitiven odnos do dreves kot živih bitij.

Špela Habič,
Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna