NOVICE IZ PARKA O BILTENU VSE IZDANE ŠTEVILKE FOTOGALERIJE IZ PARKA IZBRANE POVEZAVE NAZAJ NA VSTOPNO STRAN
  

ŠTEVILKA 16

        DOBRO JE BITI TAM KJER JE DOBRA VODA

VSEBINA:

POSTOPEK
Notranjski
poslovneži
o parku

UREDBA
Za naselja v
parku režimi
ne veljajo

NARAVA
GOVORI
O pritrjevanju
tabel na
drevesa

VODE
Dobro je biti
tam kjer je
dobra voda

PRAKSA
Z rejci drobnice
o psih ovčarjih

MLADI IN PARK
Kaj nam pove ledinsko ime

INFORMACIJSKI
TELEFON
Pobude za
odzive

DODATNO

 

  
Učenci turističnega krožka na osnovni šoli Miroslava Vilharja v Postojni so skupaj z mentorico Darjo Derenčin pripravili raziskovalno nalogo z naslovom "Dobro je biti tam, kjer je dobra voda", s katero vabijo na dvodnevni izlet po notranjskih kraških jamah in presihajočih jezerih. Učenci so tokrat poskušali vodo napeljati na turistični mlin, saj poleg ugotovitve, da je ta tekočina nujna za življenje na našem planetu, menijo, da je pomembna tudi za razvoj turizma. Pripravila sem povzetek iz njihove simpatične in izjemno uporabne naloge.

Pokrajina, v kateri stoji Osnovna šola Miroslava Vilharja, je s svojimi posebnostmi učencem ponudila več kot dovolj možnosti za zanimivo povabilo na poučen izlet. Za ta del Slovenije, pravijo avtorji naloge, je namreč značilno, da primanjkuje površinskih tekočih voda, se pa zato pod zemeljskim površjem skriva slikovit svet, ki so ga skozi tisočletja izoblikovale reke s svojimi podzemnimi tokovi. Občasno pa tudi kraške reke le privrejo na plan in takrat priporočajo občudovanje njihovega toka, ki se razliva po kraških poljih. 

V raziskovalni nalogi nas učenci na slikovit način popeljejo skozi skrivnostni svet kraških jam in voda. Za prvi dan izleta nam svetujejo obisk Postojnske jame, ki je delo reke Pivke, obsega pa nekdaj ločene Postojnsko, Črno, Pivko, Magdaleno in Otoško jamo. Za turistični ogled je danes urejenih približno pet kilometrov jame, v koncertni dvorani občasno prirejajo koncerte, v božičnem času pa postavijo žive jaslice.

Po ogledu Postojnske jame nas učenci vabijo na pivška presihajoča jezera, ki se oblikujejo v deževnem obdobju, ko voda zalije kotanje in globeli na Zgornji Pivki. Pivška jezera, od katerih je vsako nekaj posebnega, so raztresena med strugo Pivke in Javorniki. Največje med njimi je Palško jezero, največji del leta pa je zalito Petelinjsko jezero. 

Po nočnem počitku na eni izmed turističnih kmetij nas učenci vabijo v nov dan, ko nas čaka izlet na Cerkniško jezero. Presihajoče Cerkniško jezero je zaslovelo pred 300 leti, ko ga je opisal Valvasor in ga poimenoval pravo čudo narave. Avtorji naloge nas še opozorijo, da si v muzeju Jezerski hram v vasici Dolenje Jezero pri Cerknici med drugim lahko ogledamo tudi živo maketo Cerkniškega jezera v velikosti 3 krat 5 metrov.

Po predlogu iz naloge sledi Rakov Škocjan - dva in pol kilometra dolga slikovita kraška dolina potoka Raka, ki leži v gozdovih med Cerkniškim in Planinskim poljem. Največje posebnosti so Mali in Veliki naravni most ter ostanki cerkvice svetega Kancijana, po kateri je dolina dobila ime. Obiskovalci se lahko v Rakovem Škocjanu sprehodijo po tri kilometre dolgi naravoslovni učni poti, opremljenimi z markacijami in pojasnjevalnimi tablami. 

Če še ne boste preutrujeni po vseh ogledih in sprehodih, vas učenci za konec vabijo še na vzpon na 1114 metrov visoko Slivnico, priljubljeno izletniško točko ljubiteljev narave in planinarjenja. Če vas bo pot utrudila in si boste zaželeli okrepčila, pa vas učenci opozorijo, da je najbolj trezna pijača voda. 

Mateja Breznik