ŠTEVILKA 17

        SREČANJE ŠTUDENTOV OB RAZPRAVI O PARKU

  
V okviru priprav na ustanovitev Regijskega parka Snežnik je v sredini maja potekalo prvo srečanje študentov, ki pripravljajo seminarske, diplomske ali magistrske naloge iz različnih strokovnih področij, nanašajo pa se na območje parka. V prostorih mladinskega centra Postojna se je zbralo skoraj 40 študentov. Veliko jih je predstavilo svoje naloge, udeleženci pa so si nato izmenjali izkušnje in spoznanja iz svojih nalog ter predstavnico Agencije RS za okolje seznanili s svojimi pogledi na park. Študente je prijetno presenetil direktor podjetja Brest Pohištvo Tone Smrdelj. Prvič je namreč predstavil pobudo Bresta za ustanovitev posebnega sklada, ki bo namenjen nagrajevanju nalog s področja varstva narave. Za prijetno razpoloženje na srečanju je s pogostitvijo poskrbela Zavarovalnica Triglav, Območna enota Postojna.

Predstavitve nalog in živahna debata so se zavlekle v pozne večerne ure. In kaj so o samem srečanju ter o nastajajočem Regijskem parku Snežnik povedali udeleženci?

Srečanje je z uvodnim predavanjem odprl Boštjan Surina, ki je predstavil Snežniško cvetano. Podiplomski študent biologije, ki je zaposlen na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, o parku pravi: »Moje mnenje o parku je, da predstavlja 90 odstotkom prebivalcem, ki bodo v tem parku živeli, prednost. So pa tu tudi še določene dileme okoli varovanja narave.«

Zbranim študentom je direktor podjetja Brest predstavil podpore mladim raziskovalcem iz tega območja, saj je to v skladu z usmeritvijo podjetja. Tone Smrdelj o tem, komu je namenjen sklad in kakšne bodo nagrade, pravi: »Nagrade v skladu so naslednje: prva nagrada je 150.000 tolarjev, ostalih pet nagrad pa po 80.000 tolarjev. Predvsem želimo pritegniti tiste študente, ki pripravljajo seminarske in raziskovalne naloge na temo parka Snežnik, sodelujejo lahko tudi magistrske ali doktorske disertacije. Sklad smo zastavili precej široko, tako da mislim s študenti predvsem na mlado generacijo. Natančne pogoje za pridobitev nagrade bomo še sestavili, prav tako tudi komisija, ki bo naloge obravnavala, še ni definirana. Strokovni del bomo morali še pripraviti, v celoti pa ga bomo potem objavili na svoji spletni strani.«

Med udeleženci srečanja je bil tudi Franci Dekleva, diplomant Visoke šole za turizem. Njegovo diplomsko delo nosi naslov Pomeni razvoja Regijskega parka Snežnik, z njo pa je želel ugotoviti, kako bo vzpostavitev parkovnih režimov vplivala na samo življenje ljudi. O nastajajočem parku meni naslednje: »V bistvu mislim, da je na tem območju dejansko treba zaščititi naravne vrednote, vseeno pa je nujno najti kompromis med razvojem in zaščito naravnih vrednot. Mislim, da je vse preveč poudarka samo na naravnih vrednotah in da se pozablja na ljudi.«

Zanimivo seminarsko nalogo je na srečanju predstavil Mitja Prelovšek, študent tretjega letnika geografije, ki je skupaj z osmimi kolegi na območju Javornikov in Snežnika raziskoval in opisal fizične ter družbeno geografske značilnosti območja. Zbrane podatke so nato z vrednotenjem ocenili z vidika razvoja kmetijstva, naravovarstva in turizma. In kaj so ugotovili: »Ugotovili smo, brez kakršnega koli vpogleda v izhodišča za načrt upravljanja Regijskega parka Snežnik (op.a. projekt Matra), da so naše smernice približno enake, kot v samem regijskem parku. Predvsem na področju turizma, kjer bi intenzivneje razvijali zlasti naselji Sviščake in Mašun. Naselji bi postali tudi informacijska centra za pohode in kolesarjenje po Snežniku.«

Na srečanju se je med študenti pojavila zanimiva pobuda. Predstavila nam jo je Nataša Samsa, študentka geodezije, ki svojo diplomsko nalogo piše na temo kartografije. Cilj njenega dela je izdelati karto za Planino in okolico. Bila pa je tudi pobudnica srečanja študentov. »Meni je bilo srečanje zelo v redu. Upam, da se bomo tudi v prihodnje še dobivali. Danes je kolegica Tina predlagala ustanovitev društva študentov na območju Regijskega parka Snežnik s povezavami preko naših diplomskih del. Delo društva bi bilo neposredno povezano z regijskim parkom in ne za študente kot študente, saj takšno društvo v Postojni že obstaja in imajo svoje interese.«

Podiplomski študent varstva naravne dediščine Aleš Praček o pobudi za ustanovitev parka pravi: »Zadeva se pač že precej časa vleče, samo kaže, da se bo ta park zgodil in upam, da se bo potem tudi našel znotraj razvoja tega parka prostor za avtohtone pasme domačih živali in kmetijske proizvode, ki izhajajo iz teh pasem. Upam, da jih bomo kot posebne izdelke, kakršni koli že bodo ti izdelki, znali uspešno tržiti in s tem nekaj doprinesli k ekonomiji in razpoznavnosti parka. Ustanovitev parka absolutno podpiram.«

Anita Ratoša, študentka turizma, si razvoj parka predstavlja takole: »Mislim, da bo park prinesel veliko priložnosti tako za razvoj turizma kot tudi kmetijstva. Možnosti trajnostnega razvoja so velike. Predvsem bi se morali vsi bolj povezati, pa tudi več finančnih spodbud bi moralo biti.«

Z okoljem in okoljskimi procesi, konkretneje z varovanjem voda, se ukvarja Aleš Smrekar, magistrant Oddelka za geografijo, zaposlen na Inštitutu za geografijo. Magistrsko delo je posvetil ranljivosti površinskih vodotokov v pojezerju Cerkniškega jezera. Kaj je ugotovil in kje vidi probleme pri nastajanju parka: »V svojem magistrskem delu sem ugotovil, da je precej ranljivo območje Cerkniškega jezera, medtem ko je njegovo obrobje manj ranljivo. Parka si kot okoljevarstvenik želim, ker ocenjujem, da bi bil koristen, tako iz okoljskega vidika, kot tudi predstavlja določeno priložnost za ljudi, predvsem na področju ekološkega kmetijstva v povezavi s turističnimi kmetijami. Vsaj za en primer vem: na Cerkniškem polju je kmetija, kjer gre v bistvu za opisano kombinacijo in verjetno je to perspektiva. Predstavljam pa si, da bo precej problemov. Ravno v odnosu ljudi do tega, v stereotipih prebivalcev. Ker si predstavljajo, da jim bo regijski park onemogočil nadaljnji razvoj.«

Srečanje torej, ki bo zagotovo spodbujalo študente pri nadaljnjem sodelovanju. Ravno pri tej generaciji je namreč skupno delo izrednega pomena, saj so mladi že sedaj gonilo razvoja, v prihodnosti pa bodo zagotovo postali njegovi nosilci – sodeč po energiji, ki jo vlagajo v svoja dela, o tem ni dvoma. Vsekakor bomo spremljali njihovo delo tudi v prihodnje. Mislim, da se bomo drug od drugega mnogo naučili. Upamo, da je bilo prijetno postojnsko srečanje hkrati prvo izmed mnogih.

Uroš Hakl