ŠTEVILKA 19

        REGIJSKI PARK SNEŽNIK?

Uredništvu biltena Park Snežnik
Zaradi celovite predstavitve parka, ne zgolj z ene strani, predlagam, da v naslednji publikaciji objavite tudi moj prispevek. Vnaprej se vam zahvaljujem!

Najprej nekaj besed o regijskih parkih po Evropi. Namen ustanavljanja parkov je ohranjanje naravne dediščine pred industrializacijo in uničenjem ali zaščita živalske ali rastlinske vrste pred izumrtjem. Parki se praviloma financirajo z lastno dejavnostjo ali donacijami. Za območje Notranjske, Kraške in Primorske, kjer naj bi potekal regijski park, je značilno, da je narava ohranjena tudi brez parka. Čemu torej park? Propagandne službe sicer govorijo o prednostih parka, ki pa niso nikjer finančno ovrednotene. V publikaciji PARK SNEŽNIK (kar pa še ni) zganjate izključno propagando za park. Skupna značilnost velike večine avtorjev in anketirancev je, da živijo celo življenje od proračuna in niso še nikoli delali v gospodarstvu. Študente ste že izkoristili, svetujem vam, da uporabite še učence in otroke iz vrtcev. Jaz bom zelo konkreten s slabostmi, ki bi jih prinesel park.

1. Nestabilno financiranje parka. Še TNP, ki je ustanovljen z zakonom, se ubada s finančnimi težavami, kaj šele regijski parki, ki so ustanovljeni z uredbo vlade. Finančna usoda bi bila odvisna od radodarnosti vlade. Slovenske vlade so sicer radodarne, vendar le zase.
2. Iskanje dodatnih soglasij za vsakršen poseg v naravi (gradnja, urejanje cest in poti itd.) - že brez tega je Slovenija zbirokratizirana, da bolj ne more biti.
3. Omejitev za širitev naselij.
4. Odvzem pristojnosti občinam s področja urejanja prostora, saj bo občina morala iskati soglasje parka.
5. Za vsak kvadratni meter zemljišča, ki ga želi lastnik prodati znotraj meja parka, mora dobiti soglasje države, ker ima država predkupno pravico.
6. Omejitve za razvoj kmetijstva: le hlevi do 10 glav živine. Vsi razen vladnih birokratov pa vemo, da je stalež pod 10 glav nerentabilen in ne zagotavlja preživetja.
7. Omejitev za razvoj turizma. V uredbi sta predvidena centra le Sviščaki in Mašun, vendar z omejitvami (velikost potencialnih hotelov, spremljevalnih objektov, smučišč itd.). Izpuščeni so Gomanci kot potencialni dvodržavni turistični center. Mimogrede me prav zanima, kakšen ptičji turizem bi se šla gospa Breda Ogorelec?
8. Omejitve za gospodarstvo, predvsem lesno industrijo in še posebej omejitev za izkoriščanje vetrne energije. Omejitev je prav butalsko groteskna, saj so donatorji Nizozemci, ki so po celem svetu znani prav po izkoriščanju vetrne energije.
9. Zaposlitev cca. 10 nepotrebnih državnih birokratov na plečih davkoplačevalcev. Mar vas ni že tako najmanj 30 % preveč?
10. Zaostrovanje odnosov med sosednjimi občinami, predvsem glede sedeža parka, zaposlitvev itd.

Še bi lahko našteval. Prav tako bi lahko vsako našteto slabost na nekaj straneh argumentiral. Nenazadnje že publikacija PARK SNEŽNIK (poudarjam, da je ime neumestno, ker parka še ni) jasno kaže, koliko vam gre za ljudi v parku ali vplivnem območju parka, saj se tiska v Grosupljem.

Za konec vam postavljam še nekaj vprašanj:

1. Zakaj so v biltenu le članki, ki podpirajo ustanovitev parka? Na zborih krajanov iz ilirskobistriške občine smo bili v veliki večini ostro proti parku, predvsem v Koritnicah.
2. Prav na zboru krajanov Koritnic je bilo postavljeno vprašanje, koliko je bilo do sedaj porabljenega denarja, katere institucije, podjetja, posamezniki so denar prejeli in koliko? Ljudje bi namreč radi vedeli, kdo služi na naš račun.
3. Veliko govorite o svetovanju prebivalstvu. Ali bo to svetovanje takšne vrste, kot je bil sestavek gospe Brede Ogorelec v lokalnem časopisu Snežnik na temo turizma? Gospo vabim, da se sama začne profesionalno ukvarjati s takšnim turizmom, kot ga priporoča, na tržni osnovi. Prepričan sem, da ne bo preživela.

Vojko Tomšič
Koritnice 26

ODGOVOR NA PISMO GOSPODA TOMŠIČA

V nadaljevanju navajamo nekaj pojasnil, saj gospod Tomšič morebiti ni imel zadostnih informacij o predlaganih režimih v parku (osnutek uredbe smo mu zato že poslali po pošti):

• osnutek uredbe o Regijskem parku Snežnik ne omejuje širitev naselij;
• osnutek uredbe ne odvzema pristojnosti občinam s področja urejanja prostora in ne predvideva soglasja parka (parkovna uprava naj ne bi izdajala nikakršnih soglasij);
• velikost hlevov nikakor ni omejena na 10 glav živine, saj osnutek uredbe ne vsebuje nobene omejitve glede velikosti hlevov; res pa je, da drug državni predpis zahteva, da se v naravnih parkih za hleve z več kot 40 glav goveje živine izdela presoja vplivov na okolje;
• osnutek uredbe ne vsebuje nobene omejitve za lesno industrijo.

Odgovori:
"Zakaj so v biltenu le članki, ki podpirajo park?" Bralce smo pred pol leta vljudno povabili, da nam se nam oglasijo in nam napišejo svoja mnenja. Od objave povabila do sedaj smo prejeli le en negativen odziv na predvideni park- pismo gospoda Tomšiča, ki smo ga zato v celoti objavili. Bralce ponovno pozivamo, da nam pišejo tako pohvale kot tudi kritike, ter jih prosimo, naj njihovo pismo ne preseže 250 besed.

"Koliko je bilo porabljenega denarja?" Navajamo podatke za leti 2000 in 2001, odkar Agencija RS za okolje sodeluje v postopku ustanavljanja Regijskega parka Snežnik, kot ga določa zakon o ohranjanju narave. V letu 2000 je bilo za potrebe regijskega parka Snežnik iz državnega proračuna izplačanih 5.454.690 SIT, in sicer za: pripravo, oblikovanje, tisk in distribucijo biltena Park Snežnik ter drugo komunikacijsko podporo, avtobusni prevoz (obisk predstavnikov lokalnih skupnosti v dveh naravnih parkih v Sloveniji) in za strokovno študijo za območje Pivških jezer. V letu 2001 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 3.301.593 SIT, in sicer za pripravo, oblikovanje, tisk in distribucijo biltena Park Snežnik ter drugo komunikacijsko podporo, za strokovne podlage za uredbo (področje gospodarjenja z gozdovi) ter za recenzijo osnutka uredbe.

V zaključku gospod Tomšič kot neprimerno svetovanje oceni članek v časopisu Snežnik, ki izhaja v Ilirski Bistrici. V članku je zapisano "V parku naj bi bili kot nastanitvene kapacitete zaželeni kmečki turizem, družinski penzioni, oddajanje sob, kampi ipd." Ocenjujemo, da turistična ponudba, ki na območju predvidenega Regijskega parka Snežnik že obstaja in se krepi, kaže, da je tovrsten turizem lahko tudi tržno učinkovit. Bogatost obstoječe ponudbe smo prikazali v prejšnji in tokratni številki biltena. In veseli smo, da smo lahko s pomočjo nastajajočega parka pomagali pri njeni promociji.