ŠTEVILKA 1

VPRAŠANJA IN ODGOVORI: Nekaj najpogostejših vprašanj o parku

Zbrali smo nekaj najpogostejših vprašanj o parku in nanje odgovorili glede na izhodišča za pripravo osnutka uredbe. Pri odgovorih pa nam je svetoval tudi direktor Regijskega parka Škocjanske jame Albin Debevc, ki zagotovo dobro pozna aktivnosti parka v prostoru.

Kako bo park posegal v lastništvo?

Premoženjska pravica ostane enaka, torej park v lastništvo ne posega. Zakon o ohranjanju narave, sprejet v letu 1999, pa je prinesel novost, da v primeru, da lastnik želi prodati svojo lastnino, lahko država, občina ali lokalna skupnost uveljavi prednost odkupa pred drugimi kupci. Pri tem država odkupuje po ponujeni ceni. Na ta način pa bodo obravnavana le zemljišča oziroma objekti najpomembnejših naravnih vrednot. 

Ali bo park postavljal dodatne pogoje pri graditvi objektov?

Naravovarstvena služba (Zavod za varstvo narave) je v skladu z Zakonom o ohranjanju narave eden izmed partnerjev pri planiranju na celotnem območju Slovenije, torej tudi na zavarovanih območjih. Prostorsko planiranje je prepuščeno občinam, park pa skupaj z naravovarstveno službo sodeluje enako kot ostali uporabniki prostora, torej je eden izmed soglasodajalcev. Tako postopki pri prostorskem planiranju na občini potekajo enako, kot so do sedaj. Park pa je lahko v bistveno pomoč pri iskanju sredstev in hkrati tudi svetovalec pri obnovi pomembne stavbne in kulturne dediščine.

Kako bo park reguliral oziroma urejal turizem?

Park bo iskal predvsem celovite rešitve za turizem na območju vseh osmih občin, seveda v povezavi z obstoječimi turističnimi organizacijami in posamezniki, ki se ukvarjajo s turizmom. To pomeni povezovanje različnih ponudb in razvijanje novih, ki bodo znale turista na tem območju zadržati dlje časa. Do sedaj je bilo že podanih nekaj predlogov o tem, katere turistične ponudbe bi bilo glede na naravne danosti primerno še bolj razvijati. Med temi so spodbujanje razvoja kolesarstva, orientacijskega teka, pohodništva, ježe konj, raziskovalnega in izobraževalnega turizma, kmečkega turizma, spodbujanje obstoječih in novih kulturnih prireditev ter dejavnosti. Pomemben del turistične ponudbe oziroma promocije lahko predstavlja tudi sonaravno kmetovanje, blagovna znamka parka (pod katero se prodaja na primer med), kmečki turizem in podobno. Tu bi lahko vključili tudi dejavnosti, kot so lov, ribištvo, nabiranje zdravilnih rastlin, čebelarstvo, opazovanje ptic, in še bi lahko naštevali. Spodbujanje teh dejavnosti pomeni, da se za dogovorjene aktivnosti skupaj s prebivalci na tem območju išče dodatna sredstva tako na razpisih v Sloveniji kot tudi izven njih. Nikakor pa to ne pomeni, da se omejuje druge dejavnosti - prav nasprotno: za dobre razvojne ideje v turizmu je park vsekakor institucija, ki jih pomaga razvijati. To pomeni tako iskanje možnosti prek različnih razpisov kot tudi spodbujanje vlaganj s strani države.

Kako bo park reguliral kmetijstvo?

Glede na relativno ekstenzivno kmetijstvo, ki je sedaj na tem območju, so z vidika naravovarstva le redke površine, kjer bi lahko prišlo do določenega omejevanja. V teh primerih je po Zakonu o ohranjanju narave (ki je že v veljavi) nadomestilo možno za omejitev rabe zaradi varstva narave (izvajanja režimov). Gre za tako imenovano pogodbeno varstvo, kjer se s pogodbo med lastnikom in parkom opredeli način rabe zemljišča in zagotovi nadomestilo.
Sam način kmetovanja, ki že obstoji na tem območju, pa nudi možnost usmeritve v ekološko kmetovanje, ki se kot potencialna tržna niša v slovenskem kmetijstvu, spodbuja v vseh zavarovanih območjih. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za prisilo, ampak za odločitev posameznika, pri čemer je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že danes ekološko kmetovanje finančno spodbujano tudi na območju predlaganega parka Snežnik. Možnosti pa bodo v prihodnje zagotovo še boljše. Gre pa v kmetijstvu za prepletanje mehanizmov tudi preko državne kmetijske politike, ki zagotavlja dodatna sredstva. Zagotovo je smiselna boljša povezava kmetijstva in naravovarstva ter preko tega zagotavljanje sredstev za nove skupne programe. 

Ali bo možno širiti obstoječe industrijske kapacitete? Ali bo možno odpirati nove industrijske obrate?

Uredba o vrstah posegov v okolje že določa primere, v katerih mora investitor pridobiti dokument, ki se imenuje PVO - Presoja vplivov na okolje. Ta dokument je sestavni del že obstoječe zakonodaje, hkrati pa ga zahteva tudi Evropska unija. Torej pri tem s strani parka ne gre za nobene dodatne zahteve. Širjenje in vzpostavljanje novih industrijskih obratov bo torej mogoče tako kot doslej. Pri vsakem takem posegu bo treba preveriti skladnost z obstoječo zakonodajo, park in naravovarstvena služba pa sodelujeta kot soglasodajalec.

Kaj pridobim, če sem v parku?

Možnost razvojnih sredstev, pomoč pri upravnih postopkih, možnost povezovanja posameznih dejavnosti. Pomoč pri obnovi kulturno zaščitenih objektov, pomoč pri obnovi obstoječih objektov, ki so pomemben element kulturne krajine. Pomoč pri razvoju kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti. Svetovanje glede izpolnjevanja prijav za posamezne razpise. Obveščanje o možnostih za kandidaturo za razvojna sredstva. Sprotno seznanjanje z možnimi novimi rešitvami bodisi pri gozdarjenju, kmetovanju, lovstvu, ribištvu, turizmu. Čistejše okolje in seveda čisto vodo - kar je nedvomno pomembno za vsakega posameznega prebivalca kot tudi za kmetovanje in nenazadnje industrijo. Ob tem pa bi lahko navedli tudi blagovno znamko, mednarodni turizem, povezavo z obstoječimi parki v Sloveniji, vključevanje v mednarodne organizacije parkov, svetovanja in izobraževanja slovenskih ter tujih strokovnjakov, izmenjava izkušenj z drugimi parki.

DODATNE INFORMACIJE