Poklical nas je domačin, ki ima travnik na
Planinskem polju – zanimalo ga je, ali obstaja kakšen zakon, ki
prepoveduje vožnjo po travnikih ali po Planinskem polju vsevprek.
Nekateri vozniki mu zaradi želje, da bi se s svojim avtomobilom
pripeljali čim bliže želenemu cilju, z vožnjo prek travnika povzročajo
precejšnjo škodo.
Lastnik lahko uveljavlja lastniško pravico na svojem zemljišču in ne
dopusti parkiranja (motenja posesti), lahko pa izhaja tudi iz prepovedi
vožnje z vozili v naravnem okolju. Ker je prihajalo do »adrenalinskih
voženj« po brezpotjih s strani tujcev, ki so doma sicer imeli prepoved
te vožnje, je tudi Slovenija sprejela ureditev vožnje z vozili v
naravnem okolju. Pri nas to od leta 1995 opredeljuje Uredba o
prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (UL RS 16/95, 28/95,
56/99-ZON, 35/01). Uredbo vam bomo na kratko predstavili, lahko pa si jo
tudi preberete na spletni strani
www.uradni-list.si.
Uredba opredeli vrste vozil v svojem prvem členu:
Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano
voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi
vozili, kolesi s pomožnim motorjem, kolesi in drugimi prevoznimi
sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega
motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti.
Opredeli naravno okolje:
Naravno okolje so vsa območja zunaj ureditvenih območij mest, vasi
in drugih naselij, infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega
pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so
določena v skladu s predpisi o urejanju prostora, in zunaj
nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene
vožnji, ustavljanju in parkiranju v skladu s predpisi o varnosti
cestnega prometa.
Parkiranje in ustavljanje sta v naravnem okolju dovoljena le v
pasu petih metrov izven vozišča, če je to v skladu s predpisi o varnosti
cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Glede na
to, da slednji skrbi za obdelavo zemljišča in mu je lahko z neprimerno
vožnjo ali s parkiranjem povzročena tudi gospodarska škoda (primer
Planinskega polja), velja to upoštevati pri ravnanju. Lastniki zemljišč
imajo možnost, da jasno izrazijo zahtevo, da se v tem petmetrskem
prostoru ne parkira. To zahtevo naj lastnik opredeli na način, da bo
razumljiva tudi obiskovalcem območja (ovire, ki onemogočajo parkiranje -
kamni, leseni količki, označevalna tabla). Tako obiskovalce pravočasno
obvesti o namerah lastnine in zahtevi, da ne posegajo v to območje.
Na gozdnih cestah in cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru
ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi
(naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki,
vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom), je
prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova
uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje
ali podobno. Po tretjem členu so vožnje dovoljene le v intervencijske
namene pri opravljanju posameznih nalog (po službeni dolžnosti) in za
gospodarjenje.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo
okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji
za gozdarstvo in kmetijstvo ter na zavarovanih območjih tudi pooblaščeni
nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih vrednot. Za
nespoštovanje določil so v uredbi določene denarne kazni, in
sicer za manjše prekrške najmanj 5.000 tolarjev, za večje prekrške pa
Zakon o ohranjanju narave v primeru kršenja te uredbe omogoča tudi
kazni, visoke najmanj 500.000 tolarjev.
Ko se torej odpravljamo v naravo, poiščimo kraj, kamor se lahko z
vozilom na motorni pogon pripeljemo vsaj po utrjeni kolovozni poti;
v primeru uporabe kolesa pa naj bo to dovolj široka pot, ki zagotavlja
varnost v smislu srečevanja uporabnikov. Vsi ljubitelji terenske vožnje
naj svoje potrebe uresničujejo na posebej za to urejenih poligonih. Na
makadamskih in kolovoznih poteh vozimo bolj zadržano, da povzročimo čim
manj hrupa, dvigovanja prahu in drugih oblik onesnaževanja. Ne smemo
pa se voziti po gozdnih in planinskih poteh. V tem primeru imajo
pooblaščeni organi v skladu z omenjeno uredbo in zakonom o ohranjanju
narave vso pravico, da nam kar precej stanjšajo denarnico.
Špela Polak in
Mateja Breznik
| Za to področje je na Ministrstvu za
okolje, prostor in energijo - Agencija RS za okolje zadolžen
Baldomir Svetličič. Podoben primer je po njegovem mnenju vsaj še
Cerkniško jezero na območju predvidenega Regijskega parka Snežnik.
Pobuda za uredbo je izhajala iz stanja v Triglavskem narodnem parku
in Trnovskem gozdu, saj je na teh območjih kmalu po osamosvojitvi
sposobnosti svojih avtomobilov in motorjev preizkušalo tudi več
voznikov naenkrat. Skladno s tujimi praksami je bila tako
pripravljena uredba za celo Slovenijo. Izvedena je bila tudi obsežna
akcija seznanjanja z uredbo – prijazno zloženko (iz katere je tudi
naša ilustracija) so razdelili policijskim postajam, tabornikom,
planinskim društvom, turističnim organizacijam, cariniki in
policisti pa so že na meji delili zloženke tudi tujcem, ki so
prihajali k nam s terenskimi vozili. |
|
|