NOVICE IZ PARKA O BILTENU VSE IZDANE ŠTEVILKE FOTOGALERIJE IZ PARKA IZBRANE POVEZAVE NAZAJ NA VSTOPNO STRAN
  

ŠTEVILKA 20

        PLANINSKO POLJE: VOŽNJA VSEVPREK

VSEBINA:

INŠPEKTORAT
SVETUJE
Nadzor nad
ravnanjem v
okolju

KMETIJSTVO
Vprašanja in
odgovori

VPRAŠANJA IN
ODGOVORI
Kako bo s
taborniki?

INFO TELEFON
Planinsko polje:
Vožnja vsevprek

INFORMACIJE
Pestra jesen

DODATNO

 

Poklical nas je domačin, ki ima travnik na Planinskem polju – zanimalo ga je, ali obstaja kakšen zakon, ki prepoveduje vožnjo po travnikih ali po Planinskem polju vsevprek. Nekateri vozniki mu zaradi želje, da bi se s svojim avtomobilom pripeljali čim bliže želenemu cilju, z vožnjo prek travnika povzročajo precejšnjo škodo.

Lastnik lahko uveljavlja lastniško pravico na svojem zemljišču in ne dopusti parkiranja (motenja posesti), lahko pa izhaja tudi iz prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Ker je prihajalo do »adrenalinskih voženj« po brezpotjih s strani tujcev, ki so doma sicer imeli prepoved te vožnje, je tudi Slovenija sprejela ureditev vožnje z vozili v naravnem okolju. Pri nas to od leta 1995 opredeljuje Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (UL RS 16/95, 28/95, 56/99-ZON, 35/01). Uredbo vam bomo na kratko predstavili, lahko pa si jo tudi preberete na spletni strani www.uradni-list.si.

Uredba opredeli vrste vozil v svojem prvem členu:
Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem, kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti.

Opredeli naravno okolje:
Naravno okolje so vsa območja zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij, infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora, in zunaj nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene vožnji, ustavljanju in parkiranju v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa.

Parkiranje in ustavljanje sta v naravnem okolju dovoljena le v pasu petih metrov izven vozišča, če je to v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Glede na to, da slednji skrbi za obdelavo zemljišča in mu je lahko z neprimerno vožnjo ali s parkiranjem povzročena tudi gospodarska škoda (primer Planinskega polja), velja to upoštevati pri ravnanju. Lastniki zemljišč imajo možnost, da jasno izrazijo zahtevo, da se v tem petmetrskem prostoru ne parkira. To zahtevo naj lastnik opredeli na način, da bo razumljiva tudi obiskovalcem območja (ovire, ki onemogočajo parkiranje - kamni, leseni količki, označevalna tabla). Tako obiskovalce pravočasno obvesti o namerah lastnine in zahtevi, da ne posegajo v to območje.

Na gozdnih cestah in cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom), je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ali podobno. Po tretjem členu so vožnje dovoljene le v intervencijske namene pri opravljanju posameznih nalog (po službeni dolžnosti) in za gospodarjenje.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo ter na zavarovanih območjih tudi pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih vrednot. Za nespoštovanje določil so v uredbi določene denarne kazni, in sicer za manjše prekrške najmanj 5.000 tolarjev, za večje prekrške pa Zakon o ohranjanju narave v primeru kršenja te uredbe omogoča tudi kazni, visoke najmanj 500.000 tolarjev.

Ko se torej odpravljamo v naravo, poiščimo kraj, kamor se lahko z vozilom na motorni pogon pripeljemo vsaj po utrjeni kolovozni poti; v primeru uporabe kolesa pa naj bo to dovolj široka pot, ki zagotavlja varnost v smislu srečevanja uporabnikov. Vsi ljubitelji terenske vožnje naj svoje potrebe uresničujejo na posebej za to urejenih poligonih. Na makadamskih in kolovoznih poteh vozimo bolj zadržano, da povzročimo čim manj hrupa, dvigovanja prahu in drugih oblik onesnaževanja. Ne smemo pa se voziti po gozdnih in planinskih poteh. V tem primeru imajo pooblaščeni organi v skladu z omenjeno uredbo in zakonom o ohranjanju narave vso pravico, da nam kar precej stanjšajo denarnico.

Špela Polak in
Mateja Breznik
 

Za to področje je na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo - Agencija RS za okolje zadolžen Baldomir Svetličič. Podoben primer je po njegovem mnenju vsaj še Cerkniško jezero na območju predvidenega Regijskega parka Snežnik. Pobuda za uredbo je izhajala iz stanja v Triglavskem narodnem parku in Trnovskem gozdu, saj je na teh območjih kmalu po osamosvojitvi sposobnosti svojih avtomobilov in motorjev preizkušalo tudi več voznikov naenkrat. Skladno s tujimi praksami je bila tako pripravljena uredba za celo Slovenijo. Izvedena je bila tudi obsežna akcija seznanjanja z uredbo – prijazno zloženko (iz katere je tudi naša ilustracija) so razdelili policijskim postajam, tabornikom, planinskim društvom, turističnim organizacijam, cariniki in policisti pa so že na meji delili zloženke tudi tujcem, ki so prihajali k nam s terenskimi vozili.