NOVICE IZ PARKA O BILTENU VSE IZDANE ŠTEVILKE FOTOGALERIJE IZ PARKA IZBRANE POVEZAVE NAZAJ NA VSTOPNO STRAN
  

ŠTEVILKA 2

 VPRAŠANJA IN ODGOVORI: Živahno v prvih mesecih

VSEBINA:

OČEM SKRITO
Postojnsko - Planinski jamski sistem

KMETIJSTVO
Slovensko kmetijstvo

GOZDARSTVO
Skrb za gozd in
možnost
(so)financiranja
gozdnih del

VPRAŠANJA IN
ODGOVORI

Živahno v prvih
mesecih

DRUGI PARKI
V SLOVENIJI

Čebelarjev
kvip-kvip v
Kozjanskem
parku

POSTOPEK
Usklajevanje
meje parka

DODATNE
INFORMACIJE

 

  
Informacijski telefon je - odkar je izšla prva številka biltena - vedno bolj živahen. Prejeli smo že preko 20 telefonskih klicev in skupaj uspešno poiskali odgovore pri različnih institucijah in podjetjih. Tudi telefonski pogovori so pokazali, da park pomeni predvsem sodelovanje med različnimi institucijami ter skupno reševanje problemov in iskanje odgovorov na vprašanja. Tako so tudi v tej številki biltena posamezne prispevke pripravili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove ter drugi posamezniki.
Izbrali smo nekaj vprašanj, ki bi bila zanimiva lahko tudi za druge. Vsekakor pa bodo spodbudila tudi mnoge, ki imate kakršnokoli težavo ali vprašanje in menite, da bi odgovor ali pa rešitev lahko poiskali skupaj. Prav tako pa tudi odgovore na vprašanja, vezana na park. 

Kakšno bo novo upravljanje z divjadjo? Ali se bo lov prepovedal?

Eden izmed ciljev parka je zagotavljanje naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem ter s tem tudi zmanjšanje škod v gozdovih in v kmetijstvu ter dolgoročno ohranjanje in zaščita ogroženih živali. Lov v parku ne bo prepovedan, saj bi s tem porušili ravnotežje, ki se z lovom skuša vzpostaviti. Omejitve so predvidene na območjih, ki so oziroma bodo zavarovana kot naravni rezervat.


Kako je s sofinanciranjem obnove kulturnih spomenikov? Kje se lahko dobi sredstva?

Ministrstvo za kulturo vsako leto preko razpisa izbere posamezne objekte za sofinanciranje, ponavadi v maju. Prvi pogoj za kandidiranje je, da je objekt razglašen za kulturni spomenik. Ni pomembno, ali gre za dediščino državnega ali lokalnega pomena, vendar pa dediščina državnega pomena dobi dodatne točke. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe. Fizične osebe morajo biti lastniki nepremičnine, zagotoviti pa morajo tudi 50-odstotno lastno udeležbo, saj je sofinanciranje možno le do 50-odstotne investicije. Vse vloge, ki jih je bilo lani okrog 1000, obravnava ekspertna skupina za varstvo kulturne dediščine, ki naredi izbor - seznam potrdi minister. 

Uprave parkov so lahko pri obnovi kulturnih spomenikov v pomoč zlasti s svetovanjem, kako kandidirati na razpisih. Uprava Parka Škocjanske jame, ki je Snežniku najbližji, je bila uspešna tudi pri pridobivanju tuje podpore za obnovo kulturne dediščine v parku. Tako je bil s finančno pomočjo Bavarske obnovljen Jakopinov skedenj v Škocjanu, kjer je park uredil muzej.

Ali bo v parku mogoče postavljati obore za jelenjad? Ali so predvidene kakšne subvencije?

Da, obore za divjad bodo v parku dovoljene. Vendar pa z njimi ne smemo ogroziti ohranjenosti narave, zato bodo veljale nekatere omejitve. Dopustne bodo tam, kjer je človek naravno stanje že precej spremenil, torej na kmetijskih zemljiščih, tudi na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju. Ne bodo pa dopustne v gozdovih in na naravovarstveno pomembnih območjih (npr. na rastiščih zavarovanih rastlin). Tujerodne vrste živali ne bodo dopustne za gojitev v oborah - žirafe, noji, severni medvedi, lame, damjaki, mufloni in podobno, kar marsikje v Sloveniji že poskušajo gojiti, pa v park ne sodijo.

Dodajamo še nekaj priporočil tistim, ki želijo postaviti obore. Z njimi naj ne bi prekinili migracijskih poti prostoživečih divjih živali. Če jim prekinemo selitveno pot, neposredno škodujemo živalim, posredno pa tudi ljudem, saj si živali skušajo najti novo pot, kar utegne biti moteče za človeka. Izogibali naj bi se neposredni soseščini stanovanjskih naselij, da ne bi prihajalo do sporov zaradi motenja bivalnih razmer.

V vsej Sloveniji - ne le v parku - bo za gojitev živali, ki bi lahko ogrozile domorodne živalske vrste, v prihodnje treba dobiti dovoljenje za gojitev. Obora je poseg v prostor, za katerega je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje. Za postavitev obor, večjih od 50 hektarjev, je že sedaj potrebno tudi posebno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (glej Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, Uradni list SRS, št. 25/1976).

Subvencije za obore s strani naravovarstva niso predvidene, saj je gojitev divjadi v oborah kmetijska in ne naravovarstvena dejavnost.