ŠTEVILKA 2

 DRUGI PARKI: Čebelarjev kvip-kvip v Kozjanskem parku

  
ČEBELARJEV KVIP-KVIP  

"Kozjanski regijski park je eno izmed tistih območij, ki jim je Republika Slovenija zaradi dragocenosti, številčnosti in posebne vrednosti narave ter kulturne dediščine z zakonom podelila poseben varstveni in razvojni status ter  pomen. Na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka, ki meri skoraj 200 kvadratnih kilometrov, živi okrog deset tisoč prebivalcev. Raznolikost in prepletanje treh naravnih in kulturnih pokrajinskih vzorcev, to je predalpskega gozdnatega sveta, terciarnega gričevja in ravninskega Obsotelja, daje posebno razpoznavnost našemu parku.

V zadnjem času s pospešenim raziskovanjem in vrednotenjem vse bolj dopolnjujemo podobo raznovrstnosti narave ali biodiverziteto, ki postaja izhodiščna kakovost Kozjanskega parka. Ob soteskah, kraških jamah, nahajališčih fosilov in rodolitov, rastiščih lobodike, blagajevega volčina, »kozjanske velikonočnice«, gnezdišču sokola selca, goloba duplarja, da naštejemo le nekaj naravnih posebnosti, ima v Kozjanskem parku gnezdišče čebelarja v bizeljskem peskokopu Župjek še prav posebno mesto. Za naše razmere eksotični čebelar je primeren izziv za druženje ljubiteljev narave in sproščenega ustvarjalnega razpoloženja," je zapisal v predstavitveni zloženki, s katero smo vabili na prireditev, direktor Kozjanskega parka Franci Zidar.

“Čebelar (Merops apiaster) je ena naših najredkejših in najlepše obarvanih gnezdilk. Velik je približno toliko kot kos. Je spreten letalec, njegov klic pa je značilen kvip-kvip. Prehranjuje se z večjimi žuželkami, ki jih lovi med letom. V Sloveniji je redka poletna vrsta, tu se zadržuje od sredine aprila do sredine avgusta. Gnezdi v gnezdilnih rovih z oglato obrušeno vhodno odprtino, ki jih izkoplje v peščene ali ilovnate stene. Samica znese v razširjenem delu rova 4-7 jajc, valjenje pa traja 24 dni. Čebelarja ogroža pomanjkanje naravnih gnezdišč v brežinah rek, ki izginjajo z uravnavami vodotokov, zato je vse več gnezdišč v peskokopih in gramoznicah,” je opisal ptico Andrej Hudoklin.

Za eno večjih gnezditvenih kolonij na Bizeljskem skrbi naravovarstvenik Andrej Hudoklin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pred leti je z uspešnimi pogovori s prebivalci Bizeljskega in upravnikom peskokopa uredil opazovalnico ter z učenci in mentorji Osnovne šole Bizeljsko sodeloval pri opazovanju in raziskovanju čebelarja.

Del poslanstva uprave zavarovanega območja je med drugim tudi posredovanje naravne dediščine obiskovalcem. Zato smo se skupaj z g. Hudoklinom in ravnateljico  Osnovne šole Bizeljsko V. Najger odločili, da pripravimo poučno zabavno prireditev, ki se je dogajala na vrtu osnovne šole. V času prireditve so obiskovalci lahko obiskali tudi opazovalnico v gnezdišču, kjer so jih čakali ornitologi. V miru in tišini so nam pripovedovali o načinu življenja, lastnostih čebelarja, skozi daljnogled in teleskop pa smo lahko občudovali njegove čudovite barve in gibanje.

Na vrtu osnovne šole je bilo zelo živahno, saj je na odru potekal glasbeni program, nastopili so zmagovalci otroškega festivala in gostja Romana Kranjčan. Otroci so se z zanimanjem vključili v naravoslovno tombolo, slikali, kiparili, sestavljali čebelarja iz papirja, plesali, preizkusili Orffove instrumente, spoznavali naravne procese med igro ter se sprehodili med stojnicami, na katerih so bili predstavljeni minerali in kamnine, dobrote pridelovalcev  z Bizeljskega in informacije nevladnih organizacij.

Letos smo pripravili prireditev Čebelarjev kvip-kvip že drugič, posebni gostje so bili mentorji in skupina učencev Osnovne šole XIV. divizije Senovo, ki so predstavili program naravoslovnega dneva na temo zelišč z naslovom 'Živimo zdravo – zdravje je v naravi’. V okviru svoje predstavitve so nam predstavili kar nekaj delavnic v obliki okušanja in vonjanja zelišč ter čajev.

Kakor lansko leto se je društvo DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) tudi letos udeležilo prireditve s postavitvijo stojnice in svoje sodelovanje okrepilo v obliki nudenja strokovnih informacij v sami opazovalnici ter na zaključnem večernem izletu v Jovse. Sodelovanje nam pomeni izziv, trudili se bomo, da bo podoba prireditve v prihodnosti pridobila še kakšno poslanstvo več.

Nagovori javnosti o okoljskih vsebinah so seveda le del dejavnosti Kozjanskega parka, ki ponujajo vrsto ustvarjalnih pristopov tako za nas, organizatorje, kot vse, ki jih  vabimo k sodelovanju, soustvarjanju aktivnosti, ki govorijo o pomenu narave za današnjega človeka.

Vesna Zakonjšek,
Kozjanski regijski park