Ob vzhodnem robu Notranjske se dviga preko 700 m visoka Bloška planota. Tu najdemo največji še ohranjen mozaik nizkega barja pri nas. Rastline in živali, ki tu živijo, sodijo med najbolj ogrožene, saj so vezane na zelo občutljivo življenjsko okolje.
Med lagodnim sprehodom ob Bloščici, ki leno vijuga po planoti, že od daleč opazimo rjave zaplate rjastega sitovca, ki nam povedo, da smo na pravi poti. Tu lahko še vedno srečamo nekatere lepotice in posebnosti rastlinskega sveta. Največja botanična zanimivost Bloške planote je poletna škrbica, neopazna kukavičevka z zelenkasto belimi cvetki, ki ne raste pri nas nikjer drugje. Na mokrotnih travnikih zlahka prepoznamo bele čopke munca, do dva metra visoki močvirski grint, navadno močvirnico in močvirski svišč. Očem nepozornega obiskovalca bosta ostali skriti drobni mesojedki - mala mešinka in dolgolistna rosika.
Močvirja in barja so od nekdaj veljala za nekoristne površine, ki postanejo zanimive šele takrat, ko jih izsušimo ali kako drugače spremenimo. Nevarnosti, da bi značilne vrste izginile, pa ne predstavljajo le človekovi posegi. Pisan mozaik nizkih barij in mokrotnih travnikov na Bloški planoti lahko ohranimo le z redno košnjo enkrat letno v poznem poletju. Če takih travnikov ne kosimo, jih počasi, a vztrajno prične zaraščati rdeči bor.
Naš obisk naj na barjih Bloške planote ne pusti sledov, zato si zanimivosti oglejmo previdno, da ne bomo posegali v krhko ravnovesje, ki tu vlada.
mag. Ivana Leskovar,
Center za kartografijo favne in flore