ŠTEVILKA 3

 VPRAŠANJA IN ODGOVORI: Vse več pomembnih vprašanj

 
Informacijski telefon (številka: 041 387 832) je bil tudi po izidu druge številke biltena precej aktiven. Pri odgovorih so nam pomagali posamezni strokovnjaki iz različnih institucij. 

Ali je mogoč prehod preko mirne cone do mojega gozda? Ali bodo te cone zaprte z zapornicami? Kako bo v primerih, ko se postavljajo nove zapornice? Ali bomo lahko dobiti ključ za zapornice? 

V skladu z Zakonom o gozdovih režime na gozdnih cestah določa Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov. V predelih, ki so z gozdnogospodarskimi načrti določeni kot območja za ohranitev prostoživečih živali (tako imenovane mirne cone), so postavljene zapore gozdnih cest. Z omejitvijo prometa v teh območjih so negativni vplivi na gozd omejeni, s tem pa so izboljšane življenjske razmere za živali v gozdu. 

Uporaba gozdnih cest v mirnih conah je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi.
Zapore gozdnih cest so na območju Regijskega parka Snežnik postavljene samo v državnih gozdovih. Zaprte so nekatere slepe in manj pomembne gozdne ceste, vse ceste skozi zasebne gozdove in vse pomembnejše ceste skozi državne gozdove pa so odprte. 

Lastniki gozdov, ki bi jih zapora gozdne ceste morebiti ovirala pri dostopu do svojih parcel oz. spravilu posekanega lesa in izvozu iz gozda, so ključe za zapornice že dobili oziroma jih lahko dobijo na pristojni krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije.
Tudi v bodoče bo pri postavljanju zapornic na gozdnih cestah posebna pozornost posvečena lastništvu gozdov, tako da gospodarjenje v zasebnih gozdovih ne bo ovirano. Predvidevamo, da se bo Zavod za gozdove po ustanovitvi parka glede oblikovanja mirnih con in postavljanja zapor gozdnih cest usklajeval tudi z upravo parka.

Špela Habič, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna

Ali bo park določal način obnove hiš? Ali bomo zaradi parka imeli opredeljeno tipično hišo, kot je na primer Bovška hiša?

Glavni cilj regijskih parkov je ohranjanje narave, zato se bodo tudi omejitve, določene s predpisom (aktom o zavarovanju regijskega parka), nanašale le na varstvo narave. Oblikovanja novih stavb ali načina obnove starih stavb ta predpis ne bo določal. 
Uprava parka naj bi prebivalcem svetovala pri obnovi in jim po svojih najboljših močeh tudi pomagala pri iskanju sredstev zanjo. Uprava parka torej ne bo imela pravice predpisovati načina obnove hiš, bo pa nudila strokovno pomoč tistim, ki jo bodo želeli. S pomočjo spodbud in svetovanja bo skušala prispevati k ohranitvi kulturne dediščine. Služba za varstvo kulturne dediščine pa bo še naprej odgovorna za varstvo fonda kulturne dediščine na tem območju - kot na vsakem drugem delu ozemlja Slovenije.

Breda Ogorelec, Uprava RS za varstvo narave
Barbara Mlakar, Uprava RS za kulturno dediščino 

Ali se bomo morali v parku legitimirati? Ali bodo nadzorniki imeli to pravico?

Da, skladno z zakonom o ohranjanju narave bodo imeli naravovarstveni nadzorniki v parku pravico legitimirati, fotodokumentirati in za nekatere prekrške tudi izrekati kazni. Te pravice pa imajo le, kadar gre za nespoštovanje Zakona o ohranjanju narave in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Brez razloga legitimiranje torej ne bo dovoljeno. 

Breda Ogorelec, Uprava RS za varstvo narave
Jelka Kremesec Jevšenak, Ministrstvo za okolje in prostor