Tokrat smo v sodelovanju s parkom Škocjanske jame pripravili prispevek o nadzornih službah. Nadzorniki v nemalo primerih ljudem pomagajo z nasveti, upravi parka pa s predlogi o tem, kaj ljudje potrebujejo. Seveda je to najlažje izpeljati, če so med nadzorniki domačini. V primeru Regijskega parka Škocjanske jame pa še toliko bolj, ker so med nadzorniki prostovoljci. Njihovo dejavnost je v prispevku v reviji Kras slikovito predstavil Tomaž Zorman - njegov članek povzemamo v nadaljevanju.
Smernice nadzorne službe
V Regijskem parku Škocjanske jame je poudarjena vzgojno-izobraževalna funkcija nadzornikov in manj kaznovalna. Splošne naloge naravovarstvene nadzorne službe so vzgoja, izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje lokalnemu prebivalstvu, …
Sodelovanje uprave parka in prostovoljnih nadzornikov
V parku želijo izboljšati kakovost življenja in doživljanja narave. To lahko dosežejo s pomočjo ljubiteljev narave, ki opozarjajo in prijazno poučijo obiskovalce, kako naj bi se v parku obnašali in zakaj to območje parka sploh varujejo. V ta namen je uprava parka spomladi leta 1999 organizirala seminar za prostovoljne naravovarstvene nadzornike.
Program seminarja in udeleženci
Program seminarja je ponujal najnujnejše znanje s področja nalog nadzornikov: varovanje, predstavljanje in ohranjanje parka ter njegovih naravnih in kulturnih vrednot. V vrste prostovoljcev so po razpisanem terminu izbrali predvsem tiste, ki veliko časa preživijo v naravi, ki živijo v parku, v bližnji okolici ali v vplivnem območju parka. Prednost so imeli lovski in ribiški čuvaji, gozdarji, jamarji ter domačini, ki jim je do danes uspelo ohraniti izjemne lepote in svetovno priznano dediščino Škocjanskih jam. Program seminarja za naravovarstvene nadzornike je uspešno zaključilo 31 kandidatov in ena pripravnica, ki so tako pridobili tudi članstvo v naravovarstveni prostovoljni službi.
O pomenu za prihodnost
Ohranjanje narave v obliki parkov je del svetovne dediščine, ki jo bomo zapustili svojim potomcem. Naravovarstveni nadzorniki bodo pripomogli k izobraževalnemu pristopu ohranjanja narave, saj bodo v Regijskem parku Škocjanske jame na prijaznejši način obveščali ljudi o pravilnem ravnanju. Zavest ljudi o varovanju narave pa je največ, kar bi si lahko domačini in naravovarstveniki želeli. Ohranjena narava in njeni obnovljivi viri (voda, les, zrak, ...) so in bodo največje bogastvo prihajajočega tisočletja.