ŠTEVILKA 4-5

 OČEM SKRITO: Snežnik, Pivška jezera

  
SNEŽNIK

Še ko se v pozni pomladi peljemo proti morju, nam bela kapa bližajočega se vrha kaže zanesljivo pot. To je zagotovo on, kralj prostranih gozdov - Snežnik. Klasičnemu planincu z enostavnim pristopom, to pomeni za majhen trud, ponuja bajen razgled, podkrepljen z občutkom samozadovoljstva ob osvojitvi vrha. Njegovo največje bogastvo predstavlja vsaj naravoslovcem in ostalim ljubiteljev narave njegova cvetana. Kot vrh, ki nadaljuje sosledje Dinaridov v klasični smeri SZ-JV, gosti številne rastlinske vrste, pripadnice bogate balkanske cvetane. Dalje v Sloveniji jim zelo hitro poide sapa. Upajo si še do Nanosa, na primer Scopolijev repnjak, oziroma Trnovskega gozda, na primer travnolistna vrčica. Na visoki nadmorski višini uspevajo tudi številne alpske predstavnice. Mnogim med njimi predstavlja Snežnik njihovo najjužnejšo mejo areala uspevanja. Skupaj z "balkankami", značilnimi predstavnicami dinarskega in primorskega dela Slovenije, tvorijo edinstveno kombinacijo rastlinskih vrst, ki ji v Sloveniji ni para. Med balkanskimi vrstami je za nameček tudi nekaj takih, ki si jih v Sloveniji lahko ogledamo le na Snežniku, npr. Kitaibelov šaš, bosanska bilnica, dinarska smiljka, Beckova perla in druge. Med alpskimi pa so si zavetje na Snežniku kot najjužnejšemu nahajališču poiskali homuljični kamnokreč, podaljšana špajka, Traunfellnerjeva zlatica, zvezdastodlakavi repnjak in drugi. Zanje je značilno, da se pojavljajo v manjših populacijah lokalno zelo omejeno in so že zato ogrožene. Snežnik bo s svojimi vazali zagotovo eno pomembnejših območij znotraj regijskega parka, ki bo svoji cvetani zagotavljal dolg obstoj. 

Boštjan Surina, Ilirska Bistrica

PIVŠKA JEZERA SO ŠELE SEDAJ RAZKRILA SVOJE ZAKLADE

Vrsta presihajočih pivških jezer, stisnjenih med zgornji tok Pivke in Snežniško-javorniško pogorje, je šele pred kratkim razkrila del svojih zakladov. Leta 1999 so se začele obširnejše in predvsem sistematične raziskave. Na šestih jezerih in v dveh jamah smo eno leto spremljali rastlinstvo in živalstvo. Zanimalo nas je, katere vrste tu živijo in kako pogoste so. Med živalmi v jamah ni bilo večjih presenečenj. V Matijevi jami, ki je pravzaprav odtok iz Palškega jezera, smo našli nekaj vrst drobnih jamskih rakcev, od katerih sta dve vrsti znani le iz jam južno od Postojne.

Mnogo bogatejša in zanimivejša pa so bila jezera in travniki v neposredni bližini. Raziskovalci so tam našteli kar 181 vrst rastlin, poleg tega pa še 205 vrst hroščev, 88 vrst metuljev in 16 vrst ptičev. V jezerih oz. lužah so našli 13 vrst vodnih živali, predvsem žuželk in drobnih rakcev.

Največjo pozornost zasluži 12 - 15 mm dolg rakec iz Petelinjskega jezera. Rakec je bil najprej opisan iz mlak v spodnjem toku reke Neretve. Kasneje so ga našli še v dveh majhnih mlakah ob Cerkniškem jezeru. Ker so kasneje ti dve mlaki zasuli, so s tem uničili tudi rakce. Petelinjsko jezero je sedaj edini kraj na svetu, kjer še lahko najdemo te majhne, a zelo zanimive rakce. Tudi zaradi velikega števila drugih vrst rastlin in živali je bilo Petelinjsko jezero ocenjeno kot eno od najbolj zanimivih jezer. Enako visoko oceno je dobilo tudi Palško jezero. Za zavarovanje pa so bila predlagana vsa jezera, saj je bogastvo vrst tudi na drugih jezerih zelo visoko in vredno varovanja.

Dr. Anton Brancelj