Priimek Kandare je v vasi Dane in na področju občine Stari trg prisoten že od leta 1622. Na domačiji prenašajo iz generacije v generacijo ljubezen do kmetovanja in živinoreje. S Francetom Kandare smo se pogovarjali o ekološkem kmetovanju, predvsem pa o tem, kaj bi svetoval tistim, ki se šele odločajo za tako obliko kmetovanja.
Kako to, da ste se odločili za ekološko kmetovanje? Kaj vas je spodbudilo k temu in koliko časa se s tem že ukvarjate?
Za ekološko kmetovanje se nisem odločil čez noč, pri nas smo to živeli že v preteklosti. Za uraden naziv ekološke kmetije smo zaprosili leta 1998, letos pa smo prejeli tudi zaščitno znamko Biodar.
Katere so tiste stvari, ki bi jih opredelili kot najbolj težavne na začetku ekološkega kmetovanja?
Najtežje je pravilno predvideti, kaj se bo s samim kmetijstvom v prihodnosti zgodilo. V kmetijstvu se lahko zgodi veliko nepredvidljivih stvari, zato mislim, da potrebujemo za dobro kmetovanje veliko zavesti do zemlje in ljubezni do živali ter dela. Večkrat imamo težave z izpustom in pašo živine, saj zato potrebujejo precej prostora. Včasih bi pri kmetiji potrebovali tudi več rok. Zato vsako poletje z veseljem sprejmemo na domačijo študente in dijake, ki se o tem izobražujejo, obenem pa so nam pri delu tudi v pomoč.
Katere izdelke pridelujete v okviru takega načina kmetovanja? Kje jih prodajate? Kakšno je zanimanje za takšne izdelke?
Na domačiji se ukvarjamo predvsem s konjerejo. Turistom ponudimo jahanje, vožnjo s konjsko vprego in tipično tradicionalno kmetijo. Sami imamo devet konj, brat pa jih ima na sosednji kmetiji še osem. Imamo tudi šest glav govedi, nekaj koz, kokoši, zajce... Od poljščin pridelujemo krompir, žitarice in vrtnine, v sadovnjaku pa imamo tudi veliko starih sort sadnega drevja, iz katerega pridelamo sadni sok in žganje. Izdelkov ne prodajamo na tržnici, saj kaj kmalu poidejo, ker je precej veliko povpraševanje s strani turistov in prijateljev.
Ali je uporaba gnojil in škropiv pri ekološkem kmetovanju popolnoma prepovedana? Ali obstajajo tudi kakšne druge omejitve?
Uporaba gnojil in škropiv pri ekološkem kmetovanju je omejena na gnojila in pripravke, ki ustrezajo smernicam za ekološko kmetovanje. Združenje za ekološke kmete je zelo dobro organizirano in nam po potrebi nudi veliko koristnih informacij in napotkov. Drugače pa na naši domačiji ne uporabljamo prav nič umetnih gnojil in škropiv. Ves gnoj pridelamo sami in z njim tudi gnojimo naša polja. Edino, kar uporabimo, so različni minerali za zemljo, ki jih Združenje za ekološke kmete dopušča.
Kaj bi svetovali nekomu, ki se šele odloča za ekološko kmetovanje?
Ne bojte se težav, s katerimi se boste soočali. Kmetujte predvsem z ljubeznijo in spoštujete zemljo ter vrednote, ki so nam jih zapustili naši predniki.
ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH KMETOV SLOVENIJE
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Telefon: 01/434 37 72