ŠTEVILKA 4-5

 VPRAŠANJA IN ODGOVORI: Tokrat tudi o medvedu

  
Pri odgovorih na vprašanja z informacijskega telefona (številka 041 387 832) so nam tudi tokrat pomagali posamezni strokovnjaki iz različnih institucij.

Kako bodo urejena mrhovišča v parku? Ali bo park določal lokacije mrhovišč?

Območje načrtovanega parka Snežnik leži skoraj v celoti v osrednjem bivalnem območju medveda (izven tega območja so le južna pobočja Kozleka, Golega vrha in Ahaca). Zaradi ustanovitve parka režim glede mrhovišč ne bo drugačen kot drugod v osrednjem območju medveda.
Namen krmljenja medveda oz. mrhovišč je, da bi s tem preprečili škodo na domačih živalih in kmetijskih pridelkih, prerazporedili medvede v prostoru. Ob tem pa tudi spremljali številčnost, socialno strukturo medvedov, njihove navade in nenazadnje varnejši način odstrela in odlova živih živali. Ni pa namen mrhovišč vzdrževati (pre)velikega števila medvedov. 
Kako naj bi v prihodnje upravljali z medvedom, bo določala strategija, ki jo pripravljata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor. Ta za osrednje območje medveda glede krmljenja predvideva, da naj se na vsakih 6.000 do 10.000 ha redno vzdržuje po eno mrhovišče. Mrhovišča za medveda naj bodo enakomerno razporejena, od naselij oddaljena praviloma vsaj 2 km. Pri razporejanju mrhovišč v prostoru je treba upoštevati, da medvedi obiskujejo tudi nekatera krmišča, namenjena drugim prostoživečim vrstam (krmišča s koruzo, tropinami). Zato bo treba smiselno razporediti tudi ta krmišča (na območju mrhovišča naj bi bili še največ dve krmišči) in jih prav tako kar najbolj oddaljiti od naselij (vsaj 2 km). Ker je o vplivih mrhovišč oz. krmišč na biologijo in ekologijo medveda ter drugih vrst razmeroma malo znanega, je predvidenih več študij. Na osnovi rezultatov študij se bosta morda določili drugačna gostota in prostorska razporeditev mrhovišč oz. krmišč vključno s tem, da se jih bo morda strokovno utemeljeno ukinilo.
Lokacije mrhovišč (na podlagi zakona o gozdovih) določa Zavod za gozdove Slovenije. Pričakujemo, da se bo pred svojo odločitvijo posvetoval z upravo parka, ko bo ta ustanovljena.
Nekatere lovske družine v načrtovanem parku so se s kmeti že uspele dogovoriti, da klavne ostanke oddajajo lovcem. Tako preprečujejo nezaželene obiske medveda v bližini vasi, ki bi jih sicer spodbudili z odlaganjem odpadkov v okolici naselij. Užitni odpadki namreč medveda vabijo v bližino živine in človeka.

Breda Ogorelec in Mateja Blažič, Uprava RS za varstvo narave
Jana Vidic, Ministrstvo za okolje in prostor
Špela Habič in Marko Jonozovič, Zavod za gozdove Slovenije


Ali bo park omejeval gnojenje na vseh površinah? Ali bodo v parku predpisana gnojila, ki se jih lahko uporablja?

V Sloveniji omejitve glede gnojenja določa Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Na kmetijskih površinah v parku bodo veljale določbe te uredbe, strožjih režimov ne bo. Prepoved gnojenja bo v rezervatih, ki že sedaj niso obdelovalne površine: trstišča v Leviščih in Zadnjem kraju, prehodna barja Dujice in Osredki (vsi na Cerkniškem jezeru).
Priporočamo pa, da bi kmetje - še posebej na Blokah, na Cerkniškem in Planinskem polju ter v porečju Nanoščice - gnojenje, kjer jim razmere dopuščajo, prilagajali zahtevam ekološkega kmetovanja. Laze, ki jih v gozdovih vzdržujejo lovci, pa naj bi gnojili le z naravnim gnojem.

Breda Ogorelec in Darja Jeglič, Uprava RS za varstvo narave 

Ali bo park določal dodatne pogoje pri peskokopih? Ali bo dajal soglasje za odpiranje novih? Ali bo določal kakšne dodatne pogoje k obstoječim?

Osnovno načelo pri izkoriščanju naravnih virov v parkih je, da naj bi jih izkoriščali le za lokalne potrebe. To velja tudi za peskokope: novi peskokopi ali širitve obstoječih bodo dovoljeni le za lokalne potrebe (npr. potrebe posamezne vasi), ne pa tudi za potrebe mest ali dejavnosti izven parka. Odpiranje novih peskokopov ne bo dovoljeno v območjih naravnih rezervatov (npr. svet tik ob Nanoščici, tik ob Pivških jezerih, barja in trstišča na Cerkniškem polju, vrh Snežnika…).
Dejavnost obstoječih peskokopov za lokalne potrebe - če imajo potrebna dovoljenja - zaradi parkovnega zavarovanja ne bo dodatno omejevana. 
Glede odprtja novega peskokopa ali izkoriščanje obstoječega Zakon o rudarstvu (1999) določa, da je za izkoriščanje mineralnih surovin potrebno pridobiti koncesijo in zanjo državi tudi plačati. V postopku podeljevanja koncesije bo naravovarstvena služba tudi v parku Snežnik - enako kot povsod drugod po Sloveniji - pripravila naravovarstvene smernice. Uprava parka Snežnik pa pogojev niti ne bo določala niti dajala soglasij.

Breda Ogorelec, Uprava RS za varstvo narave