ŠTEVILKA 6

 VPRAŠANJA IN ODGOVORI: Polhanje, avtopralnice....

  
POLHANJE, AVTOPRALNICE IN GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

Tokrat o aktualnem polhanju, o že mnogokrat izpostavljenem vprašanju o graditvi avtopralnic in gospodarjanjem z gozdovi v Regijskem parku Snežnik. Odgovore so pripravili Breda Ogorelec iz Uprave RS za varstvo narave, pri polhanju sta nekaj misli dodala tudi Slavko Polak iz Notranjskega muzeja v Postojni in Marko Jonozovič iz Zavoda za gozdove Slovenije, odgovor glede gospodarjenja z gozdovi pa je pripravila Špela Habič iz Zavoda za gozodove Slovenije, območne enote Postojna.

Ali bo polhanje prepovedano? Če ne, ali bo imelo v parku kakršnekoli omejitve, ki jih doslej ni imelo?

Omejitve glede lova na polhe določa Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76, 13. in 48. člen). Po tem zakonu je lov dovoljen le s pastmi, ki polha v trenutku usmrtijo, in sicer v času od 25. septembra do 15. novembra. Prepovedano je loviti s sredstvi, ki polhe množično pokončujejo.
Polhanje je torej dovoljeno s klasičnim nastavljanjem skrinjic na drevesa. Lov na tleh, pred polšinami s posebnimi pastmi, ki pobijejo po več deset polhov na noč, pa ni dovoljen. Polhanje je ena izmed tradicij tega območja, zato ga uredba o zavarovanju parka ne bo prepovedala. 

Tradicionalna oblika polhanja, da torej lovci polhe lovijo z namenom izkoriščanja njihovega mesa in kože, se je marsikje sicer ohranila, kljub temu pa se je polhanje ponekod izrodilo v nočno veseljačenje v gozdu. To pa je s stališča varstva narave nezaželeno.

Breda Ogorelec, Uprava RS za varstvo narave
Marko Jonozovič, Zavoda za gozdove Slovenije
Slavko Polak, Notranjskega muzeja v Postojni

Kakšni bodo pogoji za izgradnjo in delovanje avtopralnic?

Za postavitev in delovanje avtopralnic v parku ne bodo veljale strožje zahteve, kot že sicer veljajo v vsej Sloveniji. Zahteve glede varstva voda določa veljavna Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10-431/1999), ki že velja za vso državo.

Breda Ogorelec, Uprava RS za varstvo narave

Ali bo razglasitev Regijskega parka Snežnik omejila gospodarjenje z gozdovi?

Skrb glede bistvenih sprememb ali omejitev gospodarjenja z gozdovi po razglasitvi parka, je odveč. Naravovarstvene usmeritve, s katerimi želimo varovati najvrednejša območja, tudi gozdove v Regijskem parku Snežnik, se popolnoma ujemajo s sodobnimi načeli slovenskega gozdarstva, to so trajnost, sonaravnost in večnamenskost. Zato ni potrebno, da bi v bodočem parku bistveno spreminjali obstoječi način gospodarjenja. Poleg tega so najvrednejša območja že sedaj zavarovana s posameznimi akti in določenim načinom gospodarjenja.

Dela bodo potekala enako kot do sedaj. Potrebno bo dosledno upoštevanje usmeritev, zapisanih v gozdnogospodarskih načrtih na vseh nivojih, od območnega do detajlnega. Kot doslej, bo za to skrbela javna gozdarska služba - Zavod za gozdove Slovenije. Skladno s stanjem v gozdu, strokovnimi usmeritvami ter na zahtevo lastnika bo gozdarska služba izvedla označitev drevja za posek (odkazilo) na posamezni parceli ter določila nujna gojitvena in varstvena dela. Za izvedbo del pa bo poskrbel lastnik, kot je v praksi že vse od uveljavitve Zakona o gozdovih leta 1993. Skladno z načelom sonaravnosti ima prednost obnova po naravni poti, ki zagotavlja naravno zgradbo in ekološko stabilnost gozda. Pri morebitni obnovi gozda s sadnjo pa bo treba uporabljati rastiščem primerne, domače drevesne vrste. Za izgradnjo gozdnih prometnic bo potrebna predhodna presoja naravovarstvene službe (Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine), prav tako pa tudi njihovo soglasje k usmeritvam in ukrepom na območjih posebno pomembne naravne dediščine. To sodelovanje gozdarske in naravovarstvene službe je tudi sedaj že utečeno. 

Špela Habič, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna