
Mnogi iz načrtovanega Regijskega parka Snežnik nam postavljajo vprašanja, v katerih lahko razberemo dvome o možnostih za nadaljnje kmetovanje v parku. Skrbi jih, da bo kmetijstvo zaradi prepovedi v prid varstva narave obsojeno na životarjenje.
Na vprašanja je v tokratni, sedmi številki biltena odgovorila Breda Ogorelec iz Agencije RS za okolje.
Kakšne omejitve predlagajo naravovarstveniki, ki pripravljajo režime za bodoči park? Ali bodo kmetje od države tudi kaj dobili ali le izgubili?
Glede tokrat predstavljenih omejitev moramo posebej poudariti, da gre za predlog naravovarstvenikov iz Agencije RS za okolje. O predlogih bo zgodaj jeseni na občinskih svetih še tekla razprava, kasneje pa še v najširši javnosti. Predlogi bodo najverjetneje še spremenjeni, preden jih bo Vlada Republike Slovenije dokončno sprejela.
Koliko bo omejitev, ki bodo veljale za vse kmete v parku?
Predvidevamo, da bi na območju celotnega parka veljala le ena zahteva s področja kmetijstva, ki pa kljub temu ne zadeva vseh kmetov. Za gojenje divjadi v oborah naj bi bilo potrebno dovoljenje za poseg v naravo. Ta zahteva bo veljala le za gojitev prostoživečih živali, npr. za gojenje srnjadi. Medtem ko za živino, kot so govedo, ovce, koze, konji, perutnina in podobno, ta pogoj ne bo veljal.
Ali bodo v parku prepovedane vrste in pasme, ki niso domorodne (avtohtone)?
V bodoči park naj ne bi naseljevali tujerodnih vrst, vendar to velja le za posamezne vrste. Dovoljeno ne bo na primer naseljevanje tujerodnih rib (na primer zlatovščice, koreslja, ostriža, amurja), divjadi (damjakov, kozorogov, muflonov) in podobno.
Vse rastlinske vrste, ki se uporabljajo v kmetijstvu - ne glede na to, ali so domače ali tujerodne (torej tudi krompir) - , bo dovoljeno uporabljati tudi v prihodnje. Vsekakor bo enako dovoljeno na področju reje živine. Zagotovo bo torej dovoljeno rediti pasme goveda, kot so rjava, lisasta in pasma, uvožena od drugod. Tudi za gojenje tujerodnih vrst konj park ne prinaša nobene omejitve.
Vsekakor nas bo veselilo, če boste kmetje v parku skrbeli tudi za ohranitev avtohtonih (to je lokalnih, domačih) pasem, odločitev kmetov pa bo zagotovo prostovoljna in regijski park ne bo postavljal nobenih zahtev. O avtohtonih pasmah domačih živali pa v tokratni številki biltena na kratko piše tudi Aleš Praček.
Ali bo kje v bodočem parku sedanje kmetovanje prepovedano?
Nikjer, kjer se sedaj kmetuje, zaradi parka ne bodo predlagane prepovedi.
Prepovedi kmetovanja so predlagane samo v Dujicah, Osredkih, Leviščih in Zadnjem kraju - vsa štiri območja ležijo na Cerkniškem jezeru. Vendar naj bi ta prepoved veljala le na parcelah, ki so trstišča in šašja, ki že desetletja niso več med izkoriščanimi. Našteti kraji so namreč izredno pomembna zatočišča za ptiče in nekatere druge živali, pomembni pa so tudi zaradi svojega rastlinstva, saj je tu ponekod ohranjeno prehodno in nizko barje.
Prepoved kmetovanja bo veljala tudi za rezervat na vrhu Snežnika, ki naj bi varoval tamkajšnje izjemne rastline. Ta naravni rezervat je že pred tridesetimi leti zavarovala občina Ilirska Bistrica in se ga torej s parkom ne uvaja na novo.
To pomeni, da po predlogu naravovarstvenikov kmetovanje v parku ne bo dovoljeno le tam, kjer se že sedaj leta in desetletja dolgo ne kmetuje. Povsod drugod pa bo kmetovanje na obstoječih kmetijskih površinah dovoljeno.
Torej se bo lahko kmetovalo povsod, razen v Dujicah, Osredkih, Leviščih, Zadnjem kraju in na vrhu Snežnika?
Da, na obstoječih kmetijskih površinah povsod. Za urejanje novih kmetijskih površin - s krčenjem gozda - pa predlagamo prepoved v območju strnjenih gozdov. To so gozdovi Javornikov in Snežnika ter med Loško Dolino in Loškim Potokom (prikazani na karti). Ti gozdovi so zaradi svoje sklenjenosti izredno pomembni v slovenskem in širšem evropskem smislu, še zlasti v povezavi z Gorskim Kotarjem na Hrvaškem. Zato naj bi teh gozdov ne krčili - niti z novo pozidavo niti za potrebe kmetovanja.
Ali si bodo kmetje lahko uredili nove pašnike?
Seveda, kmetje si bodo lahko uredili nove pašnike izven Dujic, Osredkov, Levišč, Zadnjega kraja, vrha Snežnika in območja strnjenih gozdov, saj v parku ne predlagamo nobenih dodatnih omejitev. Nasprotno - celo zaželeno je, da bi se tudi s pašo preprečevalo napredujoče zaraščanje.
Ali bo zaradi parka težje razširiti hlev?
V režimih niso bile predlagane nobene dodatne omejitve glede gradnje hlevov.
Z ustanovitvijo regijskega parka bo za to območje začela veljati uredba, ki določa vrste posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, 12/2000). To pomeni, da bo za postavitev novih hlevov ali povečanje obstoječih, kjer bi bilo več kot 40 mest za govejo živino (60 za konje, 130 za teleta pitance, 400 za drobnico), potrebna presoja vplivov na okolje po Zakonu o varstvu okolja.
Kako bo z gnojenjem v parku?
Na njivah, ki so na ozemlju bodočega Regijskega parka Snežnik, niso predlagane nobene omejitve gnojenja. Vse obstoječe njive bo torej mogoče gnojiti tudi v prihodnje, in to s hlevskim gnojem, gnojevko, gnojnico ali rudninskimi gnojili. Ustanovitev parka torej ne bo prinesla strožjega režima od tistega, ki z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/1996) že sicer velja v vsej Sloveniji.
Na travnikih, ki so sedaj ekstenzivno obdelani in so zato izrednega pomena za ohranitev nekaterih ogroženih vrst živali in rastlin, naj bi se tak način kmetovanja ohranil tudi v prihodnje. To velja še posebej za vlažne travnike ob Nanoščici, dele Planinskega polja (Trzne in nekaj parcel ob cesti od Planine proti Lazam), Zadnji kraj na Cerkniškem jezeru ter vlažne travnike tik ob Bloščici.
Ob Nanoščici so to parcele, kjer se sedaj ne gnoji, kosi pa se pozno in so zato travniki izrednega pomena za ohranitev ptiča kosca. Kosec je ogrožen v svetovnem merilu, saj je travnikov, primernih za njegovo bivanje, vedno manj. Domačini kosca dobro poznajo po značilnem petju - od tod tudi njegovo latinsko ime Crex crex, s katerim samček vabi samico, da bi spletla gnezdo. Če se sprehodimo po vlažnih travnikih tik ob Nanoščici, kjer se oglaša kosec, lahko opazimo, da nekaterih travnikov vsaj eno leto ali več niso pokosili. Če bodo kmetje košnjo povsem opustili, jih bo preraslo grmovje in kosec tu ne bo več gnezdil. Te travnike bi morali torej pokositi vsaj enkrat na štiri do pet let, da bi ta mali, a glasni ptič še naprej pel svoji samički.
Koscu bi se slabo pisalo, če bi začeli travnike intenzivno izkoriščati (osuševanje, gnojenje, zgodnja košnja), pa tudi, če bi kmetijsko obdelavo povsem opustili. Za kosca je sedanji način kmetovanja ob Nanoščici ravno pravšnji.
Kako bo v parku s komasacijami, agromelioracijami, regulacijami rek in potokov ter s hidromelioracijami?
Komasacije v parku niso nikjer omejevane. Agromelioracije naj ne bi izvajali le na območju strnjenih gozdov (v teh gozdovih naj ne bi urejali npr. pašnikov), v Dujicah, Osredkih, Leviščih, Zadnjem kraju in na vrhu Snežnika, delih Planinskega polja (Trzne in nekaj parcel ob cesti od Planine proti Lazam) ter na vlažnih travnikih tik ob Nanoščici in Bloščici.
Hidromelioracij in regulacij naj ne bi izvajali na zemljiščih, ki so še posebej pomembna za ohranitev enkratnih pojavov ali ogroženih rastlin in živali. Ta območja so: Cerkniško jezero, Planinsko polje, porečje Nanoščice, Pivška presihajoča jezera in zemljišča ob Bloščici.
Ali se bo v gozdu še lahko sekalo?
V gozdovih, kjer se že sedaj gospodari, park ne prinaša nobenih dodatnih omejitev. Sedanji način gospodarskega izkoriščanja, zahvaljujoč tudi tradiciji gozdarske stroke na Slovenskem, je skladen s cilji parka.
Kako pa bo z lastništvom? Ali namerava država odkupiti zemljišča v regijskem parku?
Odkar je bil sprejet zakon o ohranjanju narave, velja pravilo, da je treba vsako nepremičnino v narodnem ali regijskem parku, ki gre v prodajo, najprej ponuditi v odkup državi. Če državo nakup zanima in je zanjo sprejemljiva tudi prodajna cena, se bo za nakup lahko odločila. Zaenkrat so sredstva za odkupe naravovarstveno pomembnih zemljišč tako omejena, da v letu 2000 in 2001 v nobenem od obstoječih parkov (Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame in Park Kozjansko) ni bilo odkupljeno še nobeno zemljišče.
Prodajalec zemljišča mora torej zemljišče najprej ponuditi državi in ta se mora v dveh mesecih odločiti, ali bo zemljišče po ponujeni ceni kupila ali ne. Če se država ne odloči za nakup, lahko prodajalec zemljišče proda, vendar ne po nižji ceni od tiste, po kateri ga je ponudil državi. Za dedovanje pa zaradi parka ne bo nobenih omejitev.
Kaj pozitivnega bo park prinesel kmetom?
Letos spomladi je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvedlo novo pomoč kmetom, ki teče preko kmetijsko-okoljskega programa. Kmetje, ki imajo svojo posest v regijskih parkih in se odločijo za sodelovanje v teh programih, dobijo še dodatnih 15 % več sredstev. Kmetijsko-okoljski program z neposrednimi plačili podpira odpravljanje zaraščanja (v letu 2001 42.000 SIT/ha), ohranjanje kolobarja, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradništvo, integrirano vrtnarstvo, ekološko kmetovanje, planinsko pašo, travniške sadovnjake, sonaravno rejo domačih živali. V program so se kmetje lahko vključili že letos, dodatno podporo zaradi regijskega parka pa bodo dobili šele, ko bo park uradno ustanovljen.
Dodatne informacije o kmetijsko-okoljskem programu dobite na kmetijski svetovalni službi v Cerknici, Ilirski Bistrici, Logatcu, Ribnici in Postojni, objavljen pa je bil v Uradnem listu št. 34/2001.