ŠTEVILKA 7

 TURIZEM: Turistični razvoj - komentarji občin in zavoda za turizem

  
Predlogi režimov za bodoči Regijski park Snežnik zadevajo tudi koncept bodočega razvoja turizma v območju parka in na njegovem obrobju. Zato smo maja vse občine bodočega Regijskega parka Snežnik in Zavod za turizem Postojna zaprosili za stališče do naših predlogov glede gradnje novih sekundarnih bivališč (vikendov) ter večjih nastanitvenih gostinskih objektov. S komentarji so se odzvali vsi povabljeni. Naše predloge in komentarje občin in zavoda predstavljamo tudi bralcem biltena.

Na Agenciji RS za okolje smo predlagali, naj bo gradnja manjših novih nastanitvenih kapacitet (kmečki turizem, penzioni in manjši hoteli z do 60 ležišč) v parku dovoljena (skladno z drugimi predpisi). Večjih novih nastanitvenih kapacitet naj v parku ne bi gradili, temveč bi investitorje usmerjali v izhodiščne točke na obrobju parka (npr. občinska središča, izhodiščne točke za obisk parka). 

Predlog so podprle vse občine in Zavod za turizem, le v Ilirski Bistrici predlagajo, naj bo v parku dopustna tudi gradnja hotelov z 90 ležišči. V zvezi s komentarjem Ilirske Bistrice naj pojasnimo, da imajo npr. v občini Kranjska gora družinski penzioni 20 do 30 ležišč, objekt s 60 ležišči pa sodi že med manjše hotele.

Na Agenciji RS za varstvo okolja smo predlagali, naj bo gradnja novih vikend hišic (sekundarnih bivališč) dopustna le v obstoječih območjih za sekundarna bivališča (kot so opredeljena v občinskih prostorskih planih). Ta območja so v Rakovem Škocjanu, Goričici in Gorenjem Jezeru (občina Cerknica), na Sveti Ani (občina Loška Dolina), na Sviščakih (občina Ilirska Bistrica) in v Lohači pri Planini ter Mačkovcu (občina Postojna). V teh območjih spreminjanje namembnosti sedanjih sekundarnih bivališč (vikendov) v druge rabe, ki bolj obremenjujejo okolje (na primer stanovanjska), ne bi bilo dopustno. Prav tako ne bi bilo dopustno povečevanje števila bivalnih enot v obstoječih stavbah, tj. v eni vikend hišici narediti dve bivalni enoti. S temi predlogi so se občine strinjale.

Predlagali smo tudi, naj obstoječih območij za vikende ne bi širili, s čimer pa se niso strinjali v Ilirski Bistrici in v Loški Dolini.

Izven obstoječih območij smo predlagali, naj ne bi bilo dovoljeno graditi vikendov kot novih gradenj. Dopustno pa bi bilo spreminjati rabo obstoječih stavb (npr. stanovanjskih, kmetijskih) v vikende. Na ta način bi investitorje usmerjali v prenovo obstoječih zgradb, ki ponekod že propadajo.

S tem predlogom pa so se strinjale vse občine. Občina Cerknica je ob tem opozorila na bojazen, da lahko kraj sčasoma na ta način izgubi del svoje identitete. V Loški Dolini pa pojasnjujejo, da propadajo zlasti tiste stavbe, kjer so nerešena lastninska vprašanja (več lastnikov, lastniki v tujini, spori glede dedovanja in podobno).

Predlagali smo tudi prepoved novih sekundarnih bivališč v območju strnjenih gozdov, niti kot preureditev obstoječih objektov.

Ta predlog je doživel nasprotovanje štirih občin in Zavoda za turizem. Ti predlagajo, naj se dopusti možnost ureditev za potrebe turističnega bivanja, ki pa naj bo prilagojeno okolju - na primer za fotolov, taborjenje, opazovanje živali, učno-naravoslovni turizem.

Veseli nas, da so Zavod za turizem Postojna in občine večino naših predlogov podprli. Pri vprašanju spreminjanja rabe stavb v strnjenih gozdovih pa bo verjetno potrebno iskati rešitev, ki bo nudila tudi vnaprej določene razvojne možnosti.

Breda Ogorelec, Agencija RS za okolje