ŠTEVILKA 8

 AKTUALNO: Volk v vaseh pod Nanosom

  
V vaseh pod Nanosom na Postojnskem in na Pivškem je prišlo v zadnjih mesecih do več napadov volka na ovce. Glede na aktualno temo smo se odločili, da tokrat nekaj več prostora namenimo volku. 

Kako volk živi? 

Volk spada med plenilce, prehranjuje pa se predvsem z divjadjo v gozdovih - srnjadjo in jelenjadjo. Manj je znano, da v mrzlih, snežnih zimah lovi tudi divje svinje, ki so posebno pri kmetih precej nepriljubljene. Predvidevajo tudi, da je tam, kjer so volkovi, manj klateških psov, ki pogosto napadajo drobnico.

Volkovi večinoma živijo v tropih. V enem tropu sta običajno dve do tri živali. Mladiči so v starosti enega do treh let prisiljeni zapustiti trop, tako da se razpršijo in naselijo nova območja. Gostota volkov ostaja enaka, širi pa se območje njihove prisotnosti.

Zakaj želimo ohraniti volka?

Volk je del narave in igra pomembno vlogo v naravnem ciklusu. Tako kot vsa ostala živa bitja ima tudi volk pravico preživeti, poleg tega v Sloveniji živi že od nekdaj. Je eden od kamenčkov v mozaiku pestrosti in raznolikosti vrst. Njegovo mesto je na vrhu prehranjevalne verige in je naravni regulator vrst, ki so v tej verigi nižje od njega (jelenjad, srnjad). Človeku ni nevaren (v Sloveniji ni zabeleženih napadov volka na ljudi). Je namreč izredno pametna žival in se je hitro naučil, da je človek njegov sovražnik in se mu je bolje izogniti.

Ali so volkovi problem le v Sloveniji?

Ne, do konfliktov med volkom in človekom, zlasti živinorejci, prihaja tudi v drugih državah, na primer v Skandinaviji in v Franciji. Nasprotno pa iz italijanskega narodnega parka Abruzzo poročajo, da volk škode tam domala ne povzroča. V Abruzzih so namreč načrtno pospeševali varovanje čred z ovčarskimi psmi (abruški mastif).

Kako preprečiti škode?

Med aktivnimi ukrepi za zaščito drobnice verjetno na prvo mesto sodi zaščita pašnikov: ograje, ovčarski psi, stalen pastirski nadzor in staje. Težava pri ograjah je, da je - za razliko od medveda - potrebna dosti višja električna ograja s stranskimi nakloni na vrhu, s katerimi preprečujemo skoke čeznjo. V parku Abruzzo priporočajo štiri do pet ovčarskih psov za zaščito enega tropa. Taki psi ovčarji uspešno odvračajo trop volkov in tudi medveda. Z vidika varstva narave je to verjetno najboljša rešitev, saj psi volka ali medveda preženejo, ne da bi ga poškodovali, volk pa se nato vrne k svojemu naravnemu viru hrane, divjadi v gozdu. 

Ali kmet dobi povrnjeno škodo?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izplačuje odškodnine. Odškodnine na terenu ocenijo delavci Zavoda za gozdove Slovenije (pristojna območna enota). Te odškodnine niso prenizke - tako lahko sklepamo iz pogovorov s kmeti, ki jim je volk napadel ovce. Skrbi pa jih, da so te odškodnine le začasne in da se bodo v prihodnjih letih prenehale izplačevati. Mnenja smo, da je ta skrb odveč, saj so odškodnine najenostavnejši način odpravljanja posledic, dokler so škode relativno majhne. Če pa bi se škode drastično povečale, je mogoče z volkom upravljati tudi tako, da se prične zmanjševati njegovo številčnost. Tako je bil avgusta meseca že odobren odstrel na nekaj območjih Postojnskega in Pivškega. To dopuščajo tudi mednarodni predpisi, katerih podpisnica je Slovenija.

Breda Ogorelec,
Agencija RS za okolje