ŠTEVILKA 8

 PIVŠKA JEZERA: Proces zaraščanja

  
Status naravni spomenik ali predlog za naravni spomenik v načrtovanem regijskem parku Snežnik ima sedem Pivških presihajočih jezer: Palško, Petelinjsko, Veliko drskovško, Malo drskovško, Veliko zagorsko, Malo zagorsko in Parsko jezero. Skupaj merijo okoli 3 km2 (Palško jezero: 1,3 km2), kar predstavlja le 0.3 % bodočega parka Snežnik. Za Pivška jezera je značilen proces zaraščanja, ki je na za kmetijstvo manj primerni kraški Zgornji Pivki med najbolj intenzivnimi v bodočem parku Snežnik (npr. katastrska občina Palčje: 60 %, Zagorje: 20 %). Tu je tanka suha prst, višja nadmorska višina, ponekod so tu tudi že hribovske kmetije. Pozna košnja travnikov na dnu jezerskih kotanj zaradi spomladanskih poplav in redko gnojenje sta dejavnika, ki sta pomembna za ohranjanje značilnih poplavnih travnikov z veliko rastlinsko pestrostjo, tudi z ogroženimi rastlinskimi vrstami. 

V Palškem jezeru se ne zaraščajo samo pobočja kotanj in robni deli dna, ampak večina dna na nižjem JV delu, tako imenovana Velika jezera, kjer pri zaraščanju prevladuje vlagoljubna grmičasta vrba. Petelinjsko jezero, drugo največje presihajoče jezero, ima najslabše pogoje za kmetijsko rabo. To je zaradi najdaljših poplav in zaradi peščenih oz. kamnitih tal na višjem, zahodnem delu dna, ki ni primerno za košnjo. V Velikem drskovškem jezeru so nekdaj košena južna pobočja danes že zaraščena z lesko ter posameznimi ceri in smrekami. Tudi po dnu jezera se širijo leska, rešeljika in glog. Slednje velja tudi za nekatera manjša Pivška jezera. Zaraščene površine namreč napredujejo v vseh Pivških jezerih tudi zato, ker se s strojnimi kosilnicami običajno ne obkosi okoli grmov z mladimi poganjki. 

Proces naravnega zaraščanja na Zgornji Pivki je tako intenziven predvsem zato, ker je v Pivških vaseh ostalo zelo malo pravih (čistih) kmetov. Prav ti kmetje pa travnike v jezerih najbolj negujejo, saj najemajo in kosijo parcele polkmetov in nekmetov. Upajmo, da bodo (eko)subvencije za košnjo travnikov tudi polkmete spodbudile k večji košnji - kar se že dogaja - čeprav menijo, da so prenizke. Dodaten problem pri zaraščanju je pogozdovanje pobočij jezerskih kotanj s smreko, npr. v Malem drskovškem in Malem zagorskem jezeru. To ni priporočljivo zaradi večje občutljivosti monokulturnih smrekovih nasadov na bolezni, napade podlubnikov in naravne ujme. Poleg tega se v zadnjih letih ljudje na vasi vse bolj ogrevajo s kurilnim oljem, vendar tudi tisti, ki se ogrevajo na drva, ne napravljajo vsi drv iz leske in ostalih vrst, ki povzročajo zaraščanje. 

Z vidika zaraščanja je pozitiven trend naraščanja ovčjereje in s tem pašnikov tudi v Pivških jezerih, med njimi predvsem v Palškem in Parskem jezeru. Pri tem niso izkoriščene vse možnosti preprečevanja zaraščanja, kot so kozjereja, konjereja, gojitev divjadi v oborah, kot dopolnilne dejavnosti na (turističnih) kmetijah. Tudi trženje Pivških jezer, naravnih spomenikov, v okviru sonaravnega turizma oz. rekreacije zahteva določeno skrb za ohranjanje nezaraščenih površin. Realno možnost očiščenja nekaterih zaraščenih površin predstavlja tudi načrtovanje daljinskega ogrevanja z lesno biomaso v Pivki, npr. tudi s spodbudami oziroma subvencijami za kmete, saj je večina parcel v Pivških jezerih v zasebni lasti. 

Tina Kirn, 
Zagorje