ŠTEVILKA 9

 UREDBA: STRNJENI GOZDOVI

  
Tokrat smo izbrali eno izmed dveh večjih območij, ki jih bo predvidoma obravnavala uredba za Regijski park Snežnik, območje strnjenih gozdov. Pri odgovorih na vprašanja sta sodelovali Breda Ogorelec iz Agencije RS za okolje in Špela Habič iz Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna. 

Kaj obsega območje strnjenih gozdov?
V nastajajočem Regijskem parku Snežnik zajema območje gozdov dva strnjena kompleksa gozdov, in sicer del Javornikov in Snežnika ter gozdove med Loško dolino in Loškim Potokom (karta območij je bila objavljena v biltenu številka 7). Iz teh kompleksov pa smo izvzeli Mašun, Sviščake in Kalič, kjer že poteka intenzivnejša rekreacija. V strnjenih gozdovih bo tudi nekaj naravnih rezervatov. 

Zakaj park potrebuje območje strnjenih gozdov?
Že sedaj lahko ugotovimo, da bodo gozdovi poleg kraških pojavov glavna zaščitna znamka parka. Že sedaj se tujci, ki obiščejo to območje, navdušujejo nad prostranstvi, kakršna so v večini držav Zahodne Evrope že izgubili, v Sloveniji pa smo jih na srečo ohranili. Gozdovi namreč nudijo domovanje številnim rastlinam in živalim, od male rovke do mogočnega medveda.
V tem območju želimo doseči, da človek ne bi obremenjeval narave bolj, kot jo sedaj. Še naprej bo mogoče izkoriščati gozdove, loviti, se sprehajati, opazovati naravo. Nezaželene pa so hrupne in intenzivne oblike rekreacije, gradnja novih hotelov, intenziven promet in podobno.

Ali bodo dovoljeni posegi v območju strnjenih gozdov?
To so območja, kjer že sedaj ni naselij; so le gozdarske in lovske koče. Da bi preprečili vnašanje nemira in obremenjevanje okolja, naj tu ne bi gradili. Zato naj bi postavljali nove stavbe, povečevali obstoječe ali jim spreminjali rabo le, če bo to predvideno v načrtu upravljanja. Tudi naj ne bi postavljali turistično-rekreacijskih objektov ter urejali novih smučarskih prog, če taka proga zahteva poseg v prostor. Dovoljeno pa bo, na primer, urejati tekaške in kolesarske proge po obstoječih gozdnih cestah.
V območju strnjenih gozdov naj tudi ne bi urejali odlagališč odpadkov in odpirali novih kamnolomov in peskokopov. 

Kako bo z urejanjem cest?
Na območju strnjenih gozdov naj ne bi gradili novih cest in asfaltirali obstoječih, razen javne ceste od Ilirske Bistrice do Sviščakov. Asfaltiranje namreč običajno poveča promet in s tem tudi onesnaževanje narave. Dopuščena bo graditev krajših odsekov gozdnih cest (do 3 km), kjer bo le-to bistveno izboljšalo možnosti gospodarjenja z gozdovi. Vzdrževanje obstoječih gozdnih cest bo potekalo kot doslej, torej na podlagi letnih planov, ki jih izdela Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov in občinami.

Kako nameravate urediti turistične namestitve v območju strnjenih gozdov?
Nekatere od obstoječih lovskih in gozdarskih koč, v katerih je večje število ležišč, bi lahko na primer v načrtu upravljanja namenili za potrebe mirne turistične rekreacije, ki se izvaja vodeno v majhnih skupinah. Seveda bi to storili v sodelovanju z lastniki, ki so ta interes že pokazali. Novih turističnih namestitev naj tu ne bi gradili (kot smo že omenili, so Sviščaki, Mašun in Kalič izvzeti).

Kako bo s pridobivanjem dovoljenj za posamezne posege v strnjenih gozdovih?
Za nekatere posege bo treba pridobiti dovoljenje za poseg v naravo na podlagi Zakona o ohranjanju narave, in sicer za gradnjo novih vlak in urejanje protipožarnih presek, urejanje rekreacijskih naprav izven stavbnih zemljišč, urejanje novih vzletišč, povzročanje eksplozij in vibracij (izven kamnolomov), odkopavanje ali zasipavanje zemljišča (razen pri gradnji in urejanju prometnic), organiziranje novih množičnih prireditev. Dovoljenja za naštete posege v prostor bodo izdajale upravne enote na podlagi naravovarstvenega soglasja.

Kako bo s kmetijskimi površinami na območju strnjenih gozdov in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi? 
Urejanje novih kmetijskih površin ali uvajanje novih kmetijskih dejavnosti na sedanjih gozdnih zemljiščih ne bo dovoljeno, prav tako ne bo dovoljeno gojenje divjadi v oborah in na lazih v gozdovih. Vse to že ustreza obstoječi rabi zemljišč na območju strnjenih gozdov. 

Ali bo dovoljen lov? Kako bo s krmljenjem živali?
Lov bo dovoljen, razen v strogih naravnih rezervatih. 
Tudi krmljenje divjadi bo še naprej dovoljeno, vendar bo potrebno nova krmišča in mrhovišča urejati stran od vasi (vsaj 2 km zračne razdalje), na Pivškem in v porečju Nanoščice pa tudi stran od pašnikov.

Ali se bo v gozdovih še lahko sekalo?
Vsekakor, in sicer v skladu s sedanjimi gozdnogospodarskimi načrti, ki jih izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. Način gospodarjenja z gozdovi se torej ne bo spreminjal, saj je že sedaj uveljavljeno načelo sonaravnosti, ki je v skladu z naravovarstvenimi usmeritvami za gozdove. 

Kakšen režim pa bo veljal v naravnih rezervatih?
V gozdovih je že sedaj več gozdnih rezervatov, ki so jih gozdarji že pred desetletji izločili iz rabe in prepustili naravnemu razvoju. Skupno je takih zemljišč 1.630 ha in so večinoma v državni lasti. 
Ilov klanec (11 ha), Bička gora (32 ha), Obramec (44 ha), Risov žleb (14 ha), Pod Tjuro (4 ha) in Bele vode (12 ha) bodo postali strogo naravni rezervat. Ta območja so zelo pomembna za preučevanje razvoja gozdov brez človekovega vpliva in za ohranjanje raznovrstnosti vseh življenjskih oblik v gozdovih. Tu ne bo dopuščena niti raba niti obisk, razen raziskovalcem in drugim strokovnjakom z dovoljenjem ministra. Skupaj to znese 116 ha, kar je pri preko 70.000 ha gozdov minimalna površina strogega varstva. To so območja, ki imajo odročno lego in jih že sedaj obišče le malokdo. 
Sedanji gozdni rezervati Snežnik-Ždrocle, Pleša na Malem Javorniku, Slivnica, Križna gora, Zatreb-Planinc, Dedna gora in Goljak pa bodo postali naravni rezervati, kjer gospodarsko izkoriščanje ne bo dovoljeno, mogoč pa bo obisk po obstoječih poteh.

Ali bo park dodatno nadziral izvajanje režimov v gozdovih?
Da, izvajanje režimov, ki bodo določeni z uredbo o regijskem parku, bodo na celotnem območju parka nadzorovali naravovarstveni nadzorniki, in sicer poklicni ter prostovoljni. Pri tem pa velja povedati, da nas zelo veseli, da se mnogi domačini želijo pridružiti nadzornikom in tiste, ki se v gozdu moteče obnašajo, že sedaj prijazno opominjajo.