ŠTEVILKA 9

 NARAVA GOVORI: RAZISKOVANJE DVOŽIVK NA CERKNIŠKEM JEZERU

  
Pred tremi leti sem prvič obiskal Cerkniško polje in kot biolog sem bil nad raznolikostjo življenja na tako majhnem prostoru navdušen. Lani sem na območju Cerkniškega polja začel z raziskavo dvoživk, katere namen je predvsem najti mesta, kjer se različne vrste dvoživk razmnožujejo. 

Dvoživke so vezane na različne vodne habitate. Vsakršno spreminjanje habitatov lahko med drugim vodi do izumrtja vrst na nekem območju. V Sloveniji so vse dvoživke, razen navadnega močerada, zavarovane z "Uredbo o zavarovanju živalskih vrst".

Cerkniško polje je eno izmed najpomembnejših območij za dvoživke v Sloveniji. Tukaj živi osem vrst dvoživk, med katerimi so najpogostejše navadna krastača, zelena žaba, rjavi žabi rosnica in sekulja ter navadni pupek. Alpskega velikega pupka najdemo le v treh majhnih mlakah na gozdnem robu. Zeleno rego lahko v spomladanskih mesecih slišimo na večih predelih polja, vendar se razmnožuje le v eni mlaki. Gorski urh se razmnožuje v dveh plitvih mlakah na obrobju polja. Za alpskega velikega pupka, zeleno rego in gorskega urha so zelo pomembne mlake, v katerih ni rib. Uničenje katerekoli od teh mlak (kot na primer vlaganje rib ali zasipavanje z gradbenim materialom) lahko resno ogrozi obstoj teh vrst na Cerkniškem polju. 

V prihodnosti načrtujem raziskavo dvoživk na širšem območju Notranjske. Upam, da bo ustanovitev Regijskega parka Snežnik omogočila dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, saj lahko le s pomočjo tega zagotovimo učinkovito varovanje dvoživk. 

Paul Veenvliet,
Grahovo pri Cerknici / Stiens, Nizozemska
p.veenvliet@planet.nl