ŠTEVILKA 9

 DOBRA PRAKSA: KRANJSKA GORA - začelo se se s kozolci

  
V Regijskem parku Škocjanske jame je bil 26. septembra posvet ob svetovnem dnevu turizma. Zagotovo lahko predstavitev Nede Kovačič o projektih Občine Kranjska Gora štejemo med bolj zanimive in poučne, saj je čisto konkretno predstavila ohranjanje naravne in kulturne dediščine v Zgornjesavski dolini.

Turizem je ena najbolj perspektivnih gospodarskih panog tretjega tisočletja. Turistične destinacije iščejo svoje mesto med množico podobnih turističnih ponudb ravno v stiku z lokalnim prebivalstvom, njegovo kulturo ter ogledom naravnih in kulturnih znamenitosti. Sodobni turisti so osveščeni, izobraženi in si želijo kraj svojega potovanja doživeti v vseh njegovih značilnostih. Samo s ponudbo hotelske sobe niso več zadovoljni, želijo si doživetij. Na svojih poteh odkrivajo naravo in kulturne znamenitosti, ki so velikokrat skrite tudi očem domačinov ali pa jih ti sprejemajo kot nekaj "normalnega in nič posebnega". Zato je vedno bolj pomembna specializirana ponudba - tematske poti, dobri vodiči, karte z opisom poti in ciljev. To so novi turistični produkti, ki jih tržijo tako turistične agencije in turistične organizacije (posredno), kot tudi ves kraj, čeprav so brezplačne.

Naravni rezervat Zelenci (tu izvira Sava Dolinka) je z občinskim odlokom zavarovano območje, uredila pa ga je občina pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Uprave za varstvo narave in strokovnjakov z Urbanističnega inštituta. Uredili so poti za obiskovalce, razgledni stolp, oznake in pojasnila. S posebnimi ukrepi pa ohranjajo sedanje stanje narave, saj rezervatu sicer grozi zasipavanje z okoliških pobočij in propadanje barja. Občina je strokovni nadzor poverila Triglavskemu narodnemu parku. Rezervat je tudi eden od vzvodov mednarodne promocije Zgornjesavske doline, tako ga je na primer pred dnevi obiskala evropska komisarka za okolje Margot Wallström.

Obnova kozolcev je primer ukrepa, s katerim Občina Kranjska Gora ohranja svojo kulturno dediščino. Kozolci so značilni za podobo Zgornjesavske doline, a jih zaradi spremenjenega načina kmetovanja vse več propada. Tako so se odločili, da spodbudijo obnovo kozolcev s sofinanciranjem: občina zagotovi določen delež nepovratnih sredstev, če lastnik v celoti obnovi kozolec (merili sta les in tradicionalna obdelava, višina subvencije pa je odvisna od stopnje obnove kozolca). V šestih letih je bilo prek tega programa obnovljenih več kot 100 kozolcev. 

Spodbujajo tudi obuditev starih, že pozabljenih tradicionalnih obrti in znanj, ki so se prenašala iz roda v rod, danes pa pomenijo vir dodatnega zaslužka kmečkemu gospodinjstvu, ki si v turizmu išče svojo tržno priložnost. Tako so obnovili staro kovačnico na Dovjem, kjer tržijo domače pridelke in izdelke s kmetij (program CRPOV). Precejšen del sredstev namenjajo tudi za urejanje vaških jeder, obnovo znamenj, fresk, cerkev, domačij … 

Triglavski narodni park je obsežno zaščiteno območje, kjer veljajo posebni režimi urejanja in obnašanja. Tako je izjemno pomembno sodelovanje uprave parka in občin v parku pri usklajevanju različnih, velikokrat nasprotujočih si interesov. Kot zelo uspešno se je tako sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom pokazalo pri urejanju naravnega rezervata Zelenci, pri obnovi Pocarjeve hiše v Radovni, obnovi fresk in znamenj. Za občine v parku bi moralo zavarovano območje narave pomeniti posebno vrednoto, ki jo posredno trži turistično gospodarstvo.