UVODNIK

   
Spoštovana bralka, spoštovani bralec,

OKTOBER 2002
Tokrat se kar nismo mogli načuditi vsem vabilom in sporočilom o dogodkih – informacije so zagotovo ene izmed daljših. Pri dvajseti številki novic o pripravah na Regijski park Snežnik smo tokrat, posvetili pa smo jo vprašanjem in odgovorom na informacijskem telefonu. V zadnjih številkah smo ga na račun turističnih predstavitev malo zanemarili, smo se pa v tem času za iskanje odgovorov tudi malo bolj namučili – vprašanja so bila bolj specifična in hkrati obsežnejša.

Veliko užitkov v jesenskih dnevih vam želi uredništvo.

SEPTEMBER 2002
Tudi v tej številki nadaljujemo z nekoliko drugačno, počitniško obarvano vsebino. Tako vam v nadaljevanju predstavljamo še nekaj zanimivih izletov, krajev ter lepot, ki pričajo o tem, da je na območju snežniških gozdov mogoče preživeti nekaj prekrasnih poletnih in jesenskih dni.

Tokrat smo se osredotočili na planinske izlete, izlete k naravnim znamenitostim, kolesarske izlete ter obiske naravne in kulturne dediščine. In da bi obisk ostal v spominu, smo vam pripravili še seznam ekoloških kmetij, ki ponujajo svoje dobre, naravne izdelke.
 

AVGUST 2002
Ta številka biltena je drugačna od običajnih, počitniško smo jo obarvali. V njej predstavljamo del turistične ponudbe predvidenega Regijskega parka Snežnik. Zakaj smo se odločili zanjo? Dva razloga imamo. Prvič, bilten dobivajo ne le vsa gospodinjstva v parku, temveč tudi številni ljubitelji od drugod po Sloveniji. Poleg tega pa bo ažuren pregled v pomoč vsem tistim domačinom, ki imajo goste, pa bi jih radi popeljali naokrog.
Zlasti obiskovalcem od drugod bi radi pokazali, da se na Notranjskem in v gozdovih Snežnika splača preživeti več kot le nekaj uric. Velika večina turistov se namreč tu ustavi le za kratek čas in obiščejo le najbolj znane točke: Postojnsko jamo, Predjamski grad, Cerkniško jezero, Grad Snežnik.
V turističnem gospodarstvu je že dolgo znano, da denar v kraju pustijo predvsem tisti, ki prenočujejo. Kot pravi kolega Lang iz narodnega parka Nežidersko jezero v Avstriji: »Turisti, ki pridejo zgolj za en dan, porabijo le naravo, denarja pa ne«. Naravoslovni turizem na primer ni vezan na eno sezono, obiskovalci ostanejo dlje.
Tudi če pogledamo z nematerialne plati – kdor ostane dlje, bo lažje spoznal ne le naravo, ampak tudi ljudi. Obisk bo postal globlje doživetje.

JULIJ 2002
V biltenu si lahko preberete nekaj besed o srečanju študentov, ki pripravljajo seminarske, diplomske ali magistrske naloge, v katerih obravnavajo območje snežniškega parka. Pišemo tudi o medresorskem usklajevanju uredbe, ter o dveh razpisih - Brestovem razpisu nagrad za študentske naloge iz območja parka Snežnik in o razpisu Fordove nagrade.

Želimo vam prijetno branje!
Vaše uredništvo 

BILTEN 16
Vroča tema meseca aprila je bila občina Cerknica, ki je sprožila postopek za ustanovitev Notranjskega regijskega parka na svojem ozemlju. Mnogi se sprašujejo, kaj to pomeni za Snežnik. Bo zdaj vsaka občina ustanovila svoj park? 
Ministrstvo za okolje in prostor je prepričano, da odlok Občine Cerknica ne bo negativno vplival na nadaljevanje ustanavljanja Regijskega parka Snežnik. Prej nasprotno - odlok občine Cerknica razumejo kot dodatno spodbudo in željo, da se park čimprej ustanovi. Tudi župan Občine Cerknica je javno izjavil, da s tem ne ogrožajo Regijskega parka Snežnik.

Z lepimi pozdravi,
vaše uredništvo

BILTEN 15
Pomlad nas je že krepko prebudila s toplimi sončnimi žarki in nas razveselila s prvimi spomladanskimi cvetlicami. Tudi nam je dala svežo energijo za delo in pred vami je nova spomladanska številka biltena Snežnik. Ker ste nas veliko spraševali o možnostih zaposlitve v nastajajočem Regijskem parku Snežnik, smo o strukturi in številu zaposlenih povprašali že obstoječe slovenske parke.
Poleg tega smo s sestanka z župani občin nastajajočega regijskega parka izluščili najpomembnejše teme in izpostavili sprejeti predlog o novih mejah parka ter predlog županov o izključitvi večjih naselij oziroma tistih z večjimi industrijskimi podjetji. Preberete pa lahko še vrsto zanimivosti in informacij o aktualnih dogajanjih v nastajajočem parku Snežnik.
Želimo vam prijetno branje.
vaše uredništvo

BILTEN 14
Pozdravljeni ob 14. številki biltena.
Pripravili smo kar nekaj novosti. Tokrat bolj o temah, po katerih ste spraševali na našem informacijskem telefonu. Med njimi so predvsem aktualne zaposlitve za mlade in prijave na razpise s področja gospodarstva, predvsem turizma. Rubrika "Alarm" je doživela več odzivov, ki jih bomo združili v naslednji številki.
Veliko čudovitih dni vam želimo.
Uredništvo 

BILTEN št.12-13: V leto 2002 z dvojno številko. 
Priprave na Regijski park Snežnik so se letos začele z mnogimi aktivnostmi in temu primerno je tudi vsebina biltena obširnejša. Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač se je na usklajevalnem sestanku srečal z župani vseh osmih občin, ki bodo vključene v park Snežnik.
Ker je bil sestanek izredno pomembna točka na poti ustanavljanja parka, smo mu v tej številki biltena posvetili več prostora. Zagotovo bo pri nekaterih temah še treba iskati skupne rešitve, a jih bomo z dialogom v prihajajočih mesecih zagotovo rešili.
Več prostora smo posvetili tudi aktualnim vprašanjem o posameznih določbah delovnega osnutka uredbe, ki smo jih prejeli na občinskih svetih in informacijskem telefonu. V tokratni dvojni številki je že zaživela rubrika »Odzivi«. Ob spodbudi domačinov pa smo uvedli še eno povsem novo rubriko - Alarm. Ta rubrika je namenjena opozorilom s strani ljudi v občinah, ki so vključene v park. V njej bomo objavljali prispevke, ki bodo obravnavali pereče stanje narave oziroma odnosa do nje – led tokrat prebijata Metod Korošec s prispevkom o Cerkniškem jezeru in Špela Habič o boju za ohranitev Predjamske lipe.
Pa lep pozdrav do naslednje številke!
Uredništvo

BILTEN št.11
Spoštovani,
konec leta je običajno čas, ko se tako sami kot tudi s svojimi bližnjimi, sodelavci in prijatelji ozremo po naših preteklih uspehih. Ob tem pa začnemo z načrtovanjem izzivov, ki nas čakajo v prihodnosti.
Razumno zaščititi naravo, omogočiti prebivalcem pogoje za ploden razvoj in dejavno prispevati k razvoju regije so cilji, ki nas vodijo pri ustanavljanju Regijskega parka Snežnik. Prepričan sem, da s tako tehtno osnovo upravičeno nadaljujemo do ustanovitve parka, ki je z vsakim mesecem bližje. K temu nas namreč vodi vedno bolj dejavno vključevanje županov, občinskih svetov, prav tako pa tudi vseh vas. Leto, ki prihaja, bo namreč odločilno, saj pričakujemo javne razgrnitve uredbe in s tem komentarje prav vseh prebivalcev. 
Naj vam ob koncu prav vsem zaželim vesel in miren Božič, v prihajajočem letu pa obilico uspehov v vašem poklicnem in zasebnem življenju! 
mag. Janez Kopač 
M I N I S T E R

BILTEN št.10
Sončni dnevi se počasi iztekajo. Listje že dobiva značilne, živo pisane jesenske barve in polja počasi samevajo. Čeprav se svet okoli nas počasi ovija v prihajajoče zimsko spanje, delamo mi s polno paro naprej. Tokrat imamo na zalogi kar dve pomembni prelomnici - pred vami je deseta številka biltena Regijskega parka Snežnik, osnutek uredbe pa je doživel prve razprave z župani vseh osmih občin.
uredništvo 

BILTEN št.9
Jesenski in zimski čas bosta namenjena razpravam o uredbi.
Osnutek uredbe o Regijskem parku Snežnik je pripravljen za razpravo z župani občin in v nadaljevanju tudi za pregled na občinskih svetih. V naslednjih nekaj mesecih bodo tako občine dale pripombe na osnutek, sprotno, kot smo pripravili tudi že v tem biltenu, pa vas bomo obveščali o vsebini uredbe in samem postopku. Poročali bomo tudi o sestankih z župani in razpravah na občinskih svetih;
uredništvo

BILTEN št.6
Sredi februarja 2001 smo v Ilirski Bistrici na srečanju z župani in predstavniki osmih občin, v katere bo segel Regijski park Snežnik, s sodelavci predstavili podrobnosti priprave akta o ustanovitvi parka oziroma korake, pri katerih bo lokalnim skupnostim omogočeno aktivno sodelovanje pri pripravi režimov, natančni določitvi mej in dajanju drugih pobud. Že spomladi bodo občinske uprave obravnavale predlog režimov v novem parku. Župani in predstavniki občin so podprli predvidene aktivnosti. Na sestanku smo ocenili, da bo ustanovitev parka, če ne bo večjih zapletov, mogoče pričakovati prihodnje leto. 
V letošnjem proračunu je za ustanavljanje parka predvidenih kar štirikrat več sredstev kot v preteklem letu. Skoraj tretjina od 20 milijonov tolarjev bo namenjena izvedbi izobraževalnih, naravovarstvenih in informativnih projektov, ki jih bodo lokalne organizacije prijavile na podlagi javnih razpisov. 
Ponovno bi rad poudaril, da ustanovitev Regijskega parka Snežnik razumemo kot razvojno spodbudo lokalnemu okolju. Parka ne bomo ustanavljali kot rezervat, v katerem je "vse prepovedano", pač pa kot priložnost za trajnostni razvoj. 

S prijaznimi pozdravi,  mag. Janez Kopač

Pred tabo je Bilten o pripravah na Regijski park Snežnik. Pričeli smo s pripravo uredbe o ustanovitvi parka na območju osmih občin. Pri tem pa je pomembno, da prav vsakega posameznika seznanimo s tem, kaj bo park prinesel v ta prostor. Na začetku letošnjega leta smo predvidevali, da bi z javnimi obravnavami pričeli v letošnjem poletju, vendar pa se ta zamika v jesenski čas. Ves čas pa se zavedamo, kako pomembno je, da tudi med potekom priprave uredbe sodelujete prebivalci na tem območju. Menim namreč, da ste že v fazi nastajanja uredbe na prvem mestu vi, prebivalci, in ne le to, kar smo si na Ministrstvu za okolje in prostor zadali kot cilj. Želimo vas torej seznaniti s tem, kaj park prinaša v prostor in kaj prinaša ljudem. Tako bomo poleg uradnih postopkov, ko se bomo srečevali na javnih razpravah, tudi preko biltena ves čas sodelovali z vami. 

Mladen Berginc,
državni podsekretar na Ministrstvu za okolje in prostor

Regijski park Snežnik leži na območju, ki je zaradi naravnih lepot prepoznavno povsod po svetu. Resnica pa je tudi, da vse te lepote v polni meri zaživijo šele z domačini, ki te kraje negujejo, jih obdelujejo in jim dajejo smisel. Bežen obiskovalec se tega le redkokdaj zaveda. Je pa nujno, da se tudi domačinom teh območij omogoči pogoje za življenje, ki ne bodo slabši od drugih v Sloveniji. 

Park lahko pomeni omejitev, vendar ne v primerih, ko pri pripravi razvojnih programov in programov upravljanja sodelujejo lokalne skupnosti, država in razne nevladne organizacije. V teh primerih je vzpostavitev in ohranitev parka podlaga za usklajen razvoj območja. 

Kmetijstvu je tokrat dana pomembna vloga, saj ostaja z negovanjem krajine in ohranjanjem dejavnosti podeželje aktivno, poseljeno in vzdržuje ravnovesje med naravo in prisotnostjo ljudi. Država je strateške cilje v kmetijstvu opredelila kot naravi in ljudem prijazne. Z izvajanjem "Programa reforme kmetijske politike", ki se je pričelo v letu 2000, pa se je pričela pospešeno prilagajati tudi sistemu kmetijske politike v Evropski uniji. Novosti se nanašajo predvsem na kompenzacijska plačila na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo in neposredne podpore oblikam kmetovanja, ki so naravi prijaznejše. Že drugo leto lahko pridelovalci, ki se odločijo za ekološko kmetovanje, uveljavljajo zahtevke za izplačilo posebnih podpor. Podobne, a nekoliko nižje podpore, se izplačujejo tudi tistim, ki se ukvarjajo z integriranim načinom pridelave ali pa postopoma prehajajo v oblike, ki okolje obremenjujejo manj kot sicer uveljavljeno kmetijstvo. 

V postopku priprave in sprejemanja so tudi predpisi, ki bodo omogočali še več in trajnejše podpore kmetijsko-okoljskim ukrepom. Tako bo omogočena tudi postavitev sheme neposrednih plačil na osnovi prostovoljnih petletnih pogodb med kmeti in državo. Vsekakor je sprememb mnogo, pripravljenost na prihajajoče zahteve Evropske unije je nujna, naš skupni interes pa je ohraniti vrednote in lepote našega podeželja.

Marta Hrustel Majcen,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano